Iranska revolucionarna garda Američanom: Varni niste nikjer več na svetu
Zaradi obsežnih napadov na Iran, ki sta jih v soboto sprožila Izrael in ZDA, bombe padajo tudi v drugih državah v regiji.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Izrael je v noči na ponedeljek napadel tri lokacije v južnih predmestjih Bejruta, ki jih nadzoruje skrajna islamska skupina Hezbolah. Eksplozije so tresle okna po prestolnici in so se slišale kilometre daleč. V južnem Libanonu, kjer je Izrael ukazal evakuacijo več kot 50 vasi, so prebivalci poročali o preletih bojnih letal in odmetavanju bomb. Prebivalci južnega Libanona z območja množično bežijo v avtomobilih.
Izraelski napadi so sledili izstrelitvi raket in dronov iz Libanona, prvemu napadu na Izrael, za katerega je odgovornost prevzel Hezbolah, od sporazuma o premirju iz leta 2024, ki je sledil več kot letu vojne med stranema. Hezbolah je napade označil za maščevanje za umor iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja.
Medtem se nadaljujejo ameriški in izraelski napadi na tarče v Iranu, slednji pa rakete in drone pošilja nad zalivske države.
Vlada pošilja najeto letalo po slovenske državljane na Bližnji vzhod
Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji obravnavala in potrdila načrt za pomoč slovenskim državljanom ter njihovim družinam.
Številni slovenski potniki namreč ne morejo varno zapustiti Združenih arabskih emiratov in Omana, kjer so obtičali zaradi obsežnih izraelskih, ameriških in iranskih zračnih napadov.
Vladni predstavniki so Generalnemu sekretariatu uradno naložili izvedbo javnega naročila, s katerim bodo najeli ustrezno letalo.
To zračno plovilo bo ustavljene potnike pripeljalo iz omenjenih bližnjevzhodnih držav neposredno na letališče v Sloveniji ali na eno izmed letališč v njeni neposredni bližini.
Ministrstvo za obrambo mora po navodilih vlade kot dodatno varnostno možnost za evakuacijo nemudoma zagotoviti popolno pripravljenost vojaških letal Falcon in Spartan.
Melania Trump v New Yorku predseduje zasedanju Varnostnega sveta ZN
Prva dama Združenih držav Amerike Melania Trump je prispela v New York, kjer bo danes vodila zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Predsedovala bo vrhu, posvečenemu izobraževanju otrok, ki živijo na območjih spopadov. Njen obisk v New Yorku in vodenje zasedanja potekata ravno v času, ko ZDA in Izrael nadaljujejo obsežne vojaške operacije proti Iranu, piše britanski The Guardian.
Iranska revolucionarna garda svari ZDA, da ne bodo več varne
Enota Kuds, ki znotraj iranske revolucionarne garde nadzira operacije v tujini, je sporočila, da se zavezniki ne bodo več počutili varne nikjer na svetu, niti v lastnih domovih.
Iranske oblasti so ob tem obtožile Združene države Amerike in Izrael dveh nedeljskih napadov na jedrski objekt Natanz v osrednjem delu države.
Vodja iranske agencije za jedrsko energijo Mohamad Eslami je v pismu Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) dogajanje označil za brutalno dejanje, čeprav generalni direktor agencije Rafael Grossi pojasnjuje, da za zdaj ni nobenih znakov o poškodbah jedrskih objektov.
Iranski predsednik Masud Pezeškian je na omrežju X ostro obsodil tudi napade na bolnišnico v Teheranu in dekliško šolo na jugu države, kjer naj bi po iranskih navedbah umrlo sto oseminšestdeset ljudi. Predsednik poudarja, da Iran ob takšnih zločinih ne bo molčal, saj napadi na šole in bolnišnice pomenijo neposreden udarec na prihodnost naroda ter življenje samo.
Medtem ko se vojaške operacije stopnjujejo, iranski zunanji minister Abas Aragči v pogovoru s kitajskim kolegom zagotavlja, da Teheran ne goji sovražnosti do sosednjih zalivskih držav. Obrambni odziv na ameriška oporišča v regiji po njegovih besedah ne predstavlja napada na te države, saj si Iran še naprej prizadeva za dobre sosedske odnose. Revolucionarna garda navaja, da so v povračilnih ukrepih doslej z več kot sedemsto droni in sto raketami ciljali šestdeset strateških točk ter petsto lokacij, povezanih z Združenimi državami Amerike in Izraelom.
Najnovejša poročila s terena potrjujejo tudi napad na naftni tanker v Hormuški ožini, ki ga je iranska vojska zadela z dvema dronoma. Ladja, ki naj bi bila povezana z ameriškimi interesi, po napadu še vedno gori. Izraelske zračne sile so medtem od začetka spopadov v Iranu napadle že več kot šeststo ciljev, med katerimi so prednostne tarče lokacije, povezane z iranskimi vojaškimi voditelji.
Ujeti v Dohi: »Počutimo se kot talci, na nas so pozabili«
Zobozdravnica Ema in še približno 30 slovenskih državljanov četrti dan zapored ostaja ujetih v hotelu v Dohi, kjer zaradi nevarnosti raket sploh ne zapuščajo sob. Medtem ko slovenska vlada za torek napoveduje prve evakuacijske polete iz Omana in Dubaja, skupina v Katarju opozarja na sistemsko neenakost in občutek popolne pozabljenosti.
Ema v telefonskem pogovoru položaj opisuje kot hudo stisko in priznava, da se v negotovem čakanju na uradna navodila ministrstva ujeti ljudje počutijo »kot talci«. Potniki so si v lastni režiji že pridobili vizume za morebitno pot prek Savdske Arabije, saj uradna poročila o evakuaciji države katarske prestolnice sploh ne omenjajo.
V Hormuški ožini gori tanker
Po poročanju iranskih tiskovnih agencij, ki se opirajo na navedbe iz iranske revolucionarne garde, v Hormuški ožini gori tanker. Plovilo naj bi zadela drona.
V revolucionalni gardi so navedli še, da gre za tanker Athen Nova. Po poročanju tiskovne agencije bi lahko šlo za tanker Athe Nova, ki pluje pod zastavo Hondurasa.
Znano, kdaj prvi čarterski let za ujete Slovence
Iz kabineta predsednika slovenske vlade Roberta Goloba so popoldne sporočili, da bo prvi čarterski let za slovenske državljane iz Omana poletel v torek, nato v sredo še dva. Sporočili so še, da bodo imele na teh letih prednost družine z otroki, ki jih bodo z natančnimi navodili o nadaljnjih korakih neposredno kontaktirali iz slovenskega veleposlaništva v Abu Dabiju.
Zalivske države prosijo za pomoč
Italijanski minister za obrambo Guido Crosetto je v italijanskem parlamentu potrdil, da so zalivske države Italijo prosile za "nujno pomoč pri okrepitvi obrambnih zmogljivosti," zlasti na področju sistemov zračne obrambe.
Natančneje, zalivske države so izrazile željo po italijanskem sistemu SAMP/T, edinemu v Evropi izdelanemu sistemu zračne obrambe, ki lahko prestreza balistične rakete. Italija te sisteme že zagotavlja Ukrajini, zato jih ni veliko na voljo, je še potrdil Corsetto.
Trump: imamo jasne cilje
Ameriški predsednik Trump se je danes udeležil podelitve medalj časti ameriškim vojakom in ob tem prvič pred ameriško javnostjo spregovoril o vojni v Iranu.
Po njegovih besedah je Iran ignoriral opozorila Bele hiše, naj po lanskoletnih junijskih napadih na jedrske obrate ne obnovi jedrskega programa. Dejal je, da so cilji operacije v Iranu "jasne" ter da poleg tega, da se jim prepreči razvoj jedrskega orožja, vključujejo "uničenje iranskih raketnih sposobnosti" in "njihove mornarice." Dodal je še, da je Iranu treba preprečiti, da bi še naprej "oboroževal financiral in usmerjal teroristične vojske zunaj svojih meja."
Trump je dejal še, da ZDA in Izrael v operaciji "znatno" prehitevajo predvideno časovnico, a je ob tem dodal, da so na začetku predvidevali operacijo, ki bo trajala štiri do pet tednov, a da bi ta lahko bila daljša. Njegove izjave so tako protislovne.
Zadnji podatki o Slovencih, ki so obtičali
Na slovenskem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so popoldne pojasnili, da skupaj z diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi "intenzivno in neprekinjeno izvaja vse potrebne aktivnosti za pomoč slovenskim državljankam in državljanom pri čimprejšnji, predvsem pa varni, vrnitvi v domovino."
Po podatkih ministrstva se je nanje in na slovensko veleposlaništvo v Abu Dabiju doslej javilo več kot 700 slovenskih državljank in državljanov. Ob tem na ministrstvu ocenjujejo, da jih je še približno 100 v Omanu in v nekaterih drugih državah v regiji. "Na vsak klic in vsako vprašanje se trudimo odgovoriti v najkrajšem možnem času. Prosimo za razumevanje in potrpežljivost, saj je število klicev izjemno veliko," so poudarili.
Zaradi povečanega števila klicev in z namenom učinkovitejšega nudenja konzularne pomoči so na ministrstvu danes dodatno vzpostavili novo telefonsko številko: +386 1 478 2020
Slovenskim državljankam in državljanom na prizadetih območjih v tem trenutku svetujejo, da ostanejo na varnem, v zaprtih prostorih in stran od oken, se javijo dežurni službi ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter pristojnim veleposlaništvom Republike Slovenije v regiji (Združeni arabski emirati, Izrael, Egipt) in dosledno sledijo navodilom lokalnih oblasti.
Katarska vojska sestrelila tri iranske lovce
Katarsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so sestrelili dve iranski bojni letali SU24 ter prestregli več balističnih raket in dronov, usmerjenih v Katar.
Katarju se je sicer leta očitalo, da se spogleduje z Iranom, da gre za edinega iranskega zaveznika med bogatimi zalivskimi državami. To se je kot kaže v zadnjih dnevih ob vsesplošnih iranskih povračilnih napadih, ki jih je bil deležen tudi Katar, spremenilo.
Vojaški analitiki ob tem izpostavljajo pogum iranskih pilotov, da si drznejo v takšnih razmerah delovati v letalih Suhoj Su-24. Gre namreč za sovjetske taktične bombnike, ki so jih začeli izdelovati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, proizvodnjo pa so prekinili leta 1993.
Macron: Francija bo povečala število jedrskih konic
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek naznanil, da bo Francija v luči geopolitičnih razmer prvič v več desetletjih povečala število jedrskih konic v svojem arzenalu.
Francija ima trenutno nekaj manj kot 300 jedrskih konic, stanje, ki ga vzdržujejo od leta 1992, pri čemer Macron ni razkril, za koliko konic bodo arzenal povečali.
Macron je potrdil še, da bo Francija dovolila začasno namestitev svojih bojnih letal, ki jih lahko opremijo z jedrskim orožjem, v države zaveznice.
Evropi in Sloveniji grozi nov plinski šok ter val inflacije
Ameriški in izraelski napadi na Iran močno dvigujejo cene nafte in zemeljskega plina, kar Evropi prinaša tveganje za višjo inflacijo ter počasnejšo gospodarsko rast. Čeprav ima Slovenija zanesljive dobave iz Alžirije, pred cenovnimi pretresi na evropskih borzah ni povsem imuna.
Trump: Veliki val šele prihaja
Ameriški predsednik Donald Trump je v današnjem kratkem intervjuju za CNN dejal, da ameriške in izraelske sile silovito bombardirajo Iran, a da "veliki val" šele prihaja. Dejal je še, da operacija po njegovem mnenju poteka "zelo dobro, zelo silovito. Imamo najboljšo vojsko na svetu in jo uporabljamo."
Na vprašanje, ali ZDA ob vojaškem posredovanju počnejo še kaj drugega, da bi Irancem pomagali pri strmoglavljenju režima, je Trump odgovoril pritrdilno, a je poudaril da "ta trenutek želimo, da ljudje ne hodijo ven. Zunaj ni varno." Ob tem je dodal, da bo postalo še bolj nevarno. "Veliki val se še ni zgodil. Ta veliki šele prihaja kmalu."
Je pa Trump priznal, da ne vedo, kakšne načrte imajo v Iranu glede nasledstva, kdo bo naslednji voditelj. Dejal je še, da je bilo zanje največje presenečenje v iranskem odzivu to, da izvajajo napade na arabske države.
Silovite eksplozije pri Isfahanu
Tiskovna agencija Reuters poroča o silovitih eksplozijah na območju pomembnega iranskega jedrskega obrata in letalskega oporišča v bližini mesta Isfahan v osrednjem Iranu.
Rutte: To je kampanja pod vodstvom ZDA in Izraela
Dogajanje v Iranu je danes za britansko BBC komentiral tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Na vprašanje, ali se bo v vojno vključila zveza Nato oziroma ali bodo sodelovale Natove sile, je Rutter poudaril: "Ne, to je očitno kampanja, ki jo vodijo Američani in Izraelci."
Je pa Rutte dodal, da so zaveznice v zvezi Nato in "prijatelji v regiji" tarča vsesplošnih napadov Irana, zato počnejo, kar lahko v tej situaciji.
Rutteja so povprašali tudi, ali je bil o ameriško-izraelskih napadih na Iran obveščen predčasno. Dejal je, da o tovrstnih podrobnostih ne razpravlja javno, a potrdil, da je imel "številne pogovore" z ameriškimi uradniki ter da ZDA in Nato tesno sodelujejo.
Iran pripravljen na dolgo vojno
"Iran se je za razliko od ZDA pripravil na dolgo vojno," je po poročanju STA na družbenem omrežju zapisal vodja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani. Dodal je, da se bo islamska republika v vojni z ZDA in Izraelom branila ne glede na ceno.
"Odločno se bomo branili in našo šest tisoč let staro civilizacijo ne glede na ceno, da bodo sovražniki obžalovali svoje napačne ocene," je zapisal.
Hegseth ni izključil možnosti kopenskega posredovanja
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth na današnji novinarski konferenci ni izključil možnosti, da bi v Iranu posredovala tudi kopenska vojska. Hegseth je na vprašanje o tej možnosti med vrsticami odgovoril, da ne bo govoril o hipotetičnih možnostih in da sovražniku ne bo razkril, kakšni so načrti ameriške vojske. Tako so vse možnosti še vedno odprte.
Hegseth je imel sicer na ustih predvsem ameriško vojaško moč, pri čemer je dejal, da se za dejanja ne bodo opravičevali in da imajo "jasne cilje." Poudaril je še, da ZDA te vojne niso začele.
Zavrnil je primerjavo z vojno v Iraku in dejal, da ZDA nimajo v načrtu gradnje države, temveč Iran udariti z vso silo, da ne bo predstavljal grožnje ZDA in Izraelu. Kakšni so ti "jasni cilji" in kako dolgo bo vse skupaj trajalo, je ostalo neodgovorjeno. Po besedah Hegsetha bo trajalo tako dolgo, kot bo treba oziroma kot bo ukazal ameriški predsednik Trump.
Katar ustavil proizvodnjo utekočinjenega plina
V katarskem državnem energetskem velikanu QatarEnergy so naznanili, da so ustavili proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina. Razlog za ustavitev je iranski napad z droni na njihov obrat severno od Dohe, poroča CNN.
Po navedbah katarskega ministrstva za obrambo obseg škode še ocenjujejo.
Katar je eden od največjih izvoznikov utekočinjenega zemeljskega plina na svetu. Katarski utekočinjen zemeljski plin predstavlja kar približno 20 odstotkov svetovnega izvoza. Al Jazeera medtem poroča, da so veleprodajne cene zemeljskega plina na nizozemskem in britanskem vozlišču TTF in NBP po vesti o zaustavitvi proizvodnje poskočile za približno 50 odstotkov.
Libanon zahteva razorožitev Hezbolaha
Libanonska vlada je danes uvedla prepoved vojaških dejavnosti šiitskega gibanja Hezbolah, ki ga podpira Iran, češ da so te nezakonite. Od gibanja, ki je zastopano tako v vladi kot parlamentu, je zahteva predajo vsega orožja državi, je naznanil premier Navaf Salam.
Hezbolah je šiitsko gibanje in ena najmočnejših oboroženih skupin v regiji, ki so zveste Iranu. Ta je v urjenje in opremljanje gibanja v zadnjih desetletjih vložil več milijard dolarjev. Hezbolah in Izrael se medsebojno napadata od ustanovitve gibanja v 80. letih preteklega stoletja.
Libanonska vlada je že avgusta lani odredila postopno razorožitev gibanja, v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja z Izraelom iz novembra 2024 pa naj bi se Hezbolah tudi umaknil z juga države.
Iran z začasnim obrambnim ministrom
Iranski predsednik Masud Pezeškijan je danes za vršilca dolžnosti obrambnega ministra imenoval generala iranske revolucionarne garde Madžida Ebnelrezo, potem ko je bil v sobotnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na Iran ubit njegov predhodnik.
Skupno naj bi v napadih umrlo okoli 40 visokih predstavnikov iranskih oblasti. Poleg vrhovnega voditelja Hameneja tudi obrambni minister Aziz Nasirzadeh, načelnik generalštaba Abdolrahim Musavi, poveljnik revolucionarne garde Mohamad Pakpur in Hamenejev vojaški svetovalec Ali Šamkani.
Kuvajt pomotoma sestrelil tri ameriške lovce
Kuvajtska zračna obramba je pomotoma sestrelila tri ameriška lovska letala F15, ki so letela v operacijah, povezanih z Iranom, je sporočilo ameriško centralno poveljstvo (Centcom). Kot so pojasnili, so bili v času dogodka v teku aktivni spopadi, med zračno obrambo pred grožnjami Irana je prišlo do napačne identifikacije ciljev, zaradi česar so bila ameriška letala sestreljena nad Kuvajtom. Vseh šest članov posadke se je uspešno katapultiralo, bili so hitro rešeni in so v stabilnem stanju.
Izrael zaenkrat ne bo poslal vojske v Libanon
Med današnjimi izraelskimi napadi na Libanon so po navedbah izraelske vojske zadeli visokega pripadnika Hezbolaha, medtem ko je vodja tega šiitskega gibanja Naim Kasim "tarča za likvidacijo". Izrael trdi, da za zdaj ni razloga za kopensko invazijo na Libanon, so pa napovedali krepitev napadov v Iranu.
Tisoč Slovencev obtičalo po svetu
Zaradi zaostrenih razmer in odpovedi poletov je med potniki, ki so obtičali v Dubaju, po ocenah nekaj več kot 200 slovenskih turistov. Kakšnih 800 se jih domov ne more vrniti iz Azije in Oceanije, je za STA dejal generalni sekretar združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević.
Ob tem je pojasnil, da je vojna višja sila, kar pomeni, da bodo potniki kakršne koli dodatne stroške nosili sami. "V vojnih razmerah odpove zakonska zaščita, ki jo evropska zakonodaja nudi," je opozoril.
Za okoli 500 Slovencev, ki so ostali ujeti na Bližnjem vzhodu, se v naslednjih dneh pripravljata dva čarterska leta. Po navedbah podpredsednika vlade Mateja Arčona bosta letali poleteli iz Omana.
Grossi svari pred jedrsko katastrofo
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je v luči konflikta, ki so ga v soboto sprožili napadi ZDA in Izraela na Iran, opozoril na "zelo zaskrbljujoče" razmere in vse vpletene pozval k zadržanosti, da ne bi prišlo do jedrske katastrofe.
Grossi je opozoril na povečano tveganje za jedrsko varnost, tudi zato, ker je bilo poleg Irana napadenih več drugih držav, ki imajo prav tako jedrske objekte, delujoče jedrske elektrarne in z njimi povezana skladišča goriva, recimo Združeni arabski emirati, Jordanija in Sirija.
"Naj poudarim, da je situacija zelo zaskrbljujoča. Ne moremo izključiti možnosti radiološkega izpusta s hudimi posledicami, vključno z morebitno nujno evakuacijo (...) večjih mest," je Grossi povedal ob začetku današnje izredne seje sveta guvernerjev IAEA o Iranu.
V Iranu ubitih več kot 550 ljudi
Izraelska vojska v sodelovanju z ZDA medtem nadaljuje napade na Iran. V prestolnici Teheran naj bi bilo ubitih več kot 20 ljudi, med drugim so zadeli bolnišnico in policijsko postajo. O napadih, smrtnih žrtvah in ranjenih poročajo tudi iz drugih delov države. Po podatkih Rdečega polmeseca v Iranu je bilo doslej skupno ubitih 555 ljudi.
Sankcionirani tanker zagorel ob Hormuški ožini
V nedeljo je bil ob omanskem polotoku Musandam napaden tanker Skylight, ki pluje pod zastavo Palaua in je pod ameriškimi sankcijami. Po napadu so bile ranjene štiri osebe, je sporočil omanski center za pomorsko varnost, ne da bi pojasnil, kaj je zadelo plovilo.
Dvajsetčlanska posadka je bila evakuirana. Incident se je zgodil približno 8 navtičnih milj severno od pristanišča Khasab na polotoku, v strateško pomembni Hormuški ožini, skozi katero poteka približno petina svetovne nafte, Iran pa je ožino zaprl za promet.
Cene nafte poskočile v nebo
Cene nafte so v današnjem azijskem trgovanju zaradi vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu poskočile za več kot šest odstotkov. Analitiki ocenjujejo, da se bo zaradi strme rasti stroškov zavarovanja ladijskih prevozov nafte cena za sod lahko dvignila na 90 dolarjev.
Na trgu zaradi dogajanja v Iranu in regiji na trgu vlada velika zaskrbljenost. Iran je namreč zaprl pomembno Hormuško ožino. Skozi to ožino, ki Perzijski zaliv povezuje z odprtim morjem, potuje okoli 20 odstotkov svetovne nafte in približno toliko svetovne zaloge utekočinjenega zemeljskega plina. V nedeljo je bilo tam napadenih več ladij, svetovni ladjarji so začeli preusmerjati svoje ladje.
Spopadi tudi v Iraku
Spopadi zaradi obsežnih napadov na Iran, ki sta jih v soboto sprožila Izrael in ZDA, so zajeli tudi Irak, kjer deluje več islamističnih skupin, povezanih z Iranom. V nedeljo je bilo v Iraku ubitih več proiranskih borcev. O eksplozijah so poročali tudi iz kurdskega mesta Erbil, kjer so stacionirani ameriški diplomati in vojaki.
Proiranska paravojaška islamistična skupina Kataib Hezbolah, ki deluje v Iraku, je danes sporočila, da je bilo njeno vojaško oporišče Jurf al Nasr tarča napadov. Gre za eno najmočnejših tovrstnih militantnih skupin v Iraku, ki je bila ustanovljena leta 2003 in je od takrat sodelovala v številnih spopadih v Iraku in drugod na Bližnjem vzhodu, med drugim v sirski državljanski vojni. Prizadeva si za vzpostavitev proiranske vlade v Iraku in izgon ameriških sil iz države, pri čemer je bila deležna tudi znatne podpore iz Irana.
Iranci dva dni brez interneta
Internetni mrk v Iranu traja že več kot 48 ur, 90 milijonov ljudi ostaja brez stika s svetom, navaja organizacija NetBlocks, ki spremlja internetno povezljivost, cenzuro in kibernetsko varnost.
V Kuvajtu strmoglavilo več ameriških bojnih letal
V Kuvajtu je danes zjutraj strmoglavilo več ameriških bojnih letal. Po podatkih kuvajtskega obrambnega ministrstva so se vsi piloti varno rešili, njihovo zdravstveno stanje je stabilno. Za zdaj še ni jasno, kaj je povzročilo nesreče, so se pa incidenti zgodili med intenzivnim iranskim obstreljevanjem države. Preiskava vzrokov je v teku. Dim se vali tudi iz območja, kjer je zgradba ameriškega veleposlaništva v Kuvajtu.
V Libanonu ubitih najmanj 31 ljudi
Ministrstvo za zdravje v Libanonu je sporočilo, da je bilo v napadih doslej ubitih najmanj 31 ljudi, še najmanj 149 pa je ranjenih. Načelnik generalštaba izraelskih sil Ejal Zamir je po navedbah AFP napovedal, da bi se ofenziva proti Hezbolahu lahko nadaljevala še več dni.
Dron zadel britansko oporišče na Cipru
Dron je ponoči zadel tudi britansko letalsko oporišče Akrotiri na Cipru. Brezpilotno letalo tipa šahed je ob padcu na vojaške objekte povzročilo manjšo škodo, sta sporočila predsednik države Nikos Hristodulides in britansko obrambno ministrstvo. Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je sporočila, da jo je Hristodulides že nekaj po polnoči obvestil o napadu.
Akrotiri je eno od dveh letalskih oporišč, ki ju ima Velika Britanija na Cipru. Poleg vojaških objektov tam živijo tudi družine pripadnikov osebja. Britanski premier Keir Starmer je v nedeljo sporočil, da je Združeno kraljestvo sprejelo zahtevo ZDA za uporabo britanskih baz za obrambo proti Iranu.
Kaos v zalivskih državah
Tudi v katarski prestolnici Doha, bahrajnskem glavnem mestu Manama in v Dubaju, mestu z največ prebivalci v Združenih arabskih emiratih, so danes po navedbah AFP poročali o novih eksplozijah zaradi povračilnih ukrepov Irana. Eksplozije je bilo slišati tudi v Kuvajtu in Jeruzalemu.
Napadi so povzročili tudi številne motnje v ladijskem in letalskem prometu v regiji. Več držav je v celoti ali delno zaprlo svoj zračni prostor. Letalske družbe so odpovedale številne polete, mnogi potniki so obtičali na letališčih, zlasti v Dohi in Dubaju.
Libanonski premier: ravnanje Izraela je neodgovorno
Izraelski napadi v okolici Bejruta in na jugu so sledili izstrelitvi raket in dronov iz Libanona, prvemu napadu na Izrael, za katerega je odgovornost prevzel Hezbolah, od sporazuma o premirju iz leta 2024, ki je sledil več kot letu vojne med stranema. Hezbolah je napade označil za maščevanje za umor iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja v valu ameriško-izraelskih napadov na Iran konec tedna.
Libanonski premier Navaf Salam, čigar vlada pritiska za razorožitev Hezbolaha, je izraelsko raketno obstreljevanje označil za neodgovorno. Kot je zapisal na družbenem omrežju X, takšno dejanje ogroža varnost in zaščito Libanona ter daje Izraelu izgovor za nadaljevanje napadov nanj. Salam bo za danes sklical izredno sejo vlade, na kateri naj bi razpravljali o razvoju dogodkov in sprejeli potrebne ukrepe.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
