Profimedia

Cene nafte so se že zvišale, potem ko je Iran nadaljeval s povračilnimi ukrepi in so bile blizu Hormuške ožine, preko katere poteka transport okoli petine svetovne proizvodnje nafte in zemeljskega plina, napadene vsaj tri ladje.

BBC poroča, da se je cena nafte brent, ki predstavlja referenčno vrednost za cene nafte, danes na začetku trgovanja tako zvišala za deset odstotkov na več kot 82 dolarjev za sodček. V nadaljevanju se je umirila pri 79 dolarjev za sodček, medtem ko se je cena nafte na ameriškem trgu zvišala za 7,6 odstotka na 72,2 dolarja za sodček.

Cena zemeljskega plina v Evropi navzgor

Cene zemeljskega plina v Evropi so se ob začetku borznega trgovanja zvišale za več kot 20 odstotkov. Kot poroča STA, vlagatelje skrbi, da bo vojna v Iranu zmanjšala dobavo v Perzijskem zalivu, zlasti izvoz iz Katarja.

S terminskimi pogodbami za dobavo v aprilu so zjutraj na vozlišču TTF na Nizozemskem trgovali po približno 470 dolarjev za 1000 kubičnih metrov oziroma po 38,67 evra za megavatno uro plina.

Profimedia

Tečaji vrednostnih papirjev navzdol

Tečaji vrednostnih papirjev na pomembnejših borzah v Evropi se medtem krepko znižujejo. V odzivu na napad ZDA in Izraela na Iran so se cene nafte krepko zvišale in vlagatelji selijo sredstva v varnejše naložbe, kot je denimo zlato.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je do okoli 10. ure znižal za 2,13 odstotka. Na borzi v Frankfurtu je indeks DAX doslej izgubil 2,00 odstotka vrednosti. V Parizu indeks CAC 40 beleži 1,92-odstotni padec, v Londonu pa indeks FTSE 100 1,03-odstotnega.

"Tečaji se znižujejo, a o paniki ne moremo govoriti," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal analitik v banki Consorsbank iz Frankfurta Jochen Stanzl.

Vlagatelji po njegovih besedah pričakujejo, da konflikt ne bo trajal dolgo.

Zaenkrat na trgih brez panike

Tudi ko gre za cene nafte, panike za zdaj ni zaznati. »Trg ne paničari,« je za BBC dejal Saul Kavonic, vodja energetskih raziskav pri MST Marquee. Kot je pojasnil, do zdaj nobena od strani infrastrukture za proizvodnjo ali transport nafte ni opredelila kot primarne tarče napadov.

Kot je dejal, bo trg predvsem budno spremljal, ali se bo promet skozi ožino znova normaliziral, kar bi znova ustalilo cene nafte.

Če bi konflikt trajal dlje časa, pa bi se cene lahko povzpele tudi čet 100 dolarjev, kar pa bi vplivalo na inflacijo in obrestne mere.

Vodja svetovalcev pri Qamar Energy in nekdanji vodilni pri naftnem gigantu Shell Robim Mills je dejal, da bo prišlo do dviga cen takoj, saj naftni trgovci zelo pozorno spremljajo novice. Kot je pojasnil, cene nafte trenutno niso pretirano visoke, tako da krize zaenkrat ni.

Članice združenja proizvajalk nafte OPEC so se v nedeljo strinjale, da bodo povečale dnevno proizvodnjo nafte za 206 tisoč sodčkov in skušale tako preprečiti pretirano rast cen nafte, a nekateri strokovnjaki menijo, da to ne bo dovolj.

Po njihovem mnenju je malo verjetno, da spopadi na Bližnjem vzhodu ne bi vplivali na ceno nafte, dejstvo pa je, da je vse odvisno predvsem od tega, kako dolgo bo trajal konflikt.