© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Mercosur
Čas branja 2 min.

V veljavi kontroverzni sporazum, ki je dvignil na noge evropskega kmeta


Savo Radjenovič
1. 5. 2026, 05.43
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V veljavo je stopil sporazum Mercosur, proti kateremu se je dolgo boril del slovenskih kmetov, a ki bo imel za Evropsko unijo gospodarske koristi.

protest kmetov, bruselj
Profimedia
V Bruselj so večkrat odpotovali tudi slovenski kmetje.

Kot so poudarili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, se z današnjim začetkom veljavnosti sporazuma Mercosur odpirajo nove priložnosti za slovenske izvoznike. Evropska unija Mecosur, ki ga je sklenila z Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem, torej članicami skupnega južnoameriškega trga Mecosur, uvaja začasno.

V skladu s sporazumom se bodo postopno v celoti odpravile dajatve za okoli 91 odstotkov blaga, ki ga podjetja v EU izvažajo v te države, s čimer se bo po ocenah letno prihranilo več kot štiri milijarde evrov.

Največje koristi v avtomobilski industriji

Pričakuje se, da bo sporazum na ravni EU največ koristi prinesel za izvoznike na področju motornih vozil, strojev in kemičnih izdelkov, a bo imel številne koristi tudi v drugih sektorjih.

Zlasti v primeru motornih vozil se bo izvoz zaradi znižanja ali pa odprave carinskih stopenj predvidoma povečal za 200 odstotkov oziroma za približno 20,7 milijarde evrov. Pri strojih pričakujejo povečanje izvoza v višini 35 odstotkov, kar znaša približno 5,4 milijarde evrov, izvoz kemičnih izdelkov pa naj bi se okrepil za 50 odstotkov oziroma 4,8 milijarde evrov.

Na ministrstvu so pojasnili še, da ima Mercosur tudi velik potrošniški potencial za visokokvalitetne EU izdelke, kot so vina, siri in mlečni izdelki, za katere so doslej veljale visoke carinske stopnje.

Preberite še

Pa priložnosti za slovensko gospodarstvo?

Študijo tega, kakšne koristi bi lahko imel sporazum za slovensko gospodarstvo, so opravili na Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete. Po njihovih ugotovitvah sporazum glede na predvideno liberalizacijo nudi priložnosti za slovenska izvozna podjetja za igrače, električne aparate, stroje, izdelke iz papirja.

»Med sektorji z rastjo je študija izpostavila pet sektorjev: stroji, elektronski izdelki, lesna in papirna industrija, nekovinski izdelki, kovine,« so pojasnili na ministrstvu.

Sicer pa 99 odstotkov slovenskega izvoza v države Mercosur trenutno predstavljajo industrijski proizvodi, zlasti zdravila, deli rotacijskih strojev, medicinski instrumenti, polizdelki iz aluminija, imunološki izdelki in deli za stroje.

protest kmetov, zaragoza
Profimedia
Kmetje so proti sporazumu protestirali tudi v drugih državah članicah EU (fotografija s protesta v španski Zaragozi).

Izvoz kmetijskih izdelkov

Po analizi Evropske komisije naj bi se za kar 49 odstotkov povečal tudi skupni izvoz kmetijskih izdelkov, kar znaša 1,2 milijarde evrov.

Kot so pojasnili na ministrstvu, se bo izvozni potencial povečal za večino kmetijskih izdelkov, zlasti pa to velja za sadje in zelenjavo, rastlinska olja, mlečne izdelke in pijače.

Sporazum vključuje še številne druge elemente. Posebno poglavje je denimo namenjeno tudi malim in srednjim podjetjem, ob tem države Mercosur prvič odpirajo svoje trge javnih naročil. Odpravljajo se tudi tehnične in regulativne trgovinske ovire za blagovno menjavo, urejajo se področja trgovine s storitvami ter varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

A seveda ne gre za cesto, ki vodi samo v eno smer. V skladu s sporazumom se odpravljajo tudi uvozne dajatve za 92 odstotkov blaga, ki ga države Mecosur izvozijo v EU. Trg se bo tako odpiral uravnoteženo, pri čemer se bodo občutljivi kmetijski proizvodi, kot so govedina, sladkor ali perutnina, uvažali po preferencialni carinski stopnji le v okviru kvot.

Ocena koristi sporazuma

»Skupni učinek sporazuma z državami Mercosur na celotno EU gospodarstvo naj bi po podatkih, s katerimi razpolaga Evropska komisija, znašal okoli 80 milijard evrov ob popolnem izvajanju sporazuma,« so pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Pri tem v izračunu Evropske komisije niso upoštevane »posredne koristi, koristi od izboljšanja dostopa do trga javnih naročil, prihranki za podjetja na račun izboljšanje varstva pravic intelektualne lastnine ali zmanjšanje administrativnih bremen, ki so težje izmerljivi.«

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.