Kljub reformam Slovenija nazaduje na lestvici medijske svobode
Slovenija se je na letošnji lestvici svobode medijev mednarodne organizacije Novinarji brez meja med 180 državami uvrstila na 36. mesto.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V primerjavi z lani je izgubila dobro točko, a zaradi napredovanja drugih držav tri mesta. Med državami članicami EU je ohranila 18. mesto, medtem ko na prvem ostaja Nizozemska, raziskavo povzema STA.
Poslabšanje uvrstitve Slovenije v skupini 180 držav za 1,2 točke na skupno 72,9 točke od 100 ni veliko, padcu na lestvici pa botruje tudi napredovanje drugih držav, je pojasnil direktor organizacije Pavol Szalai.
Szalai ugotavlja, da so zadnje spremembe na področju medijev, vključno s prenosom evropskega akta o svobodi medijev v slovensko zakonodajo, povečale sredstva za javno Radiotelevizijo Slovenija.
Po drugi strani pa učinki zakona o preprečevanju tako imenovanih strateških tožb (SLAPP) še niso vidni. Vsi ti ukrepi so sicer prispevali k temu, da je Slovenija lani na lestvici pridobila kar devet mest, je spomnil.
Ob tem organizacijo skrbi, da ti ukrepi niso zadostni. Še zlasti je ta skrb po njihovih besedah utemeljena, ker nastaja nova desna vlada.
V organizaciji so v nadaljevanju navedli, da obrekovanje ostaja kriminalizirano, kar za novinarje po njihovih navedbah pomeni tveganje. Določen napredek na področju medijev pa ostaja tudi v senci negativnih trendov, kot so denimo tožbe proti N1 in Oštro in politični napadi na novinarje, vključno s primerom novinarja Mladine.
Prvo mesto na lestvici svobode medijev je tako kot lani zasedla Norveška, sledita pa Nizozemska in Estonija. Na zadnjih treh mestih so Kitajska, Severna Koreja in Eritreja. Naša severna soseda Avstrija je na 19. mestu, Italija je na 56. mestu, Madžarska pa na 74. Hrvaška je zasedla 53. mesto, Srbija pa 104. Enega večjih padcev so zabeležile ZDA, ki so zdrsnile po lestvici za sedem mest s 57. na 64. mesto.
Ohlapna zakonodaja, izčrpani novinarji
V Društvu novinarjev Slovenije ob objavi lestvice opozarjajo, da so medijski zakonski okviri pri nas začrtani preohlapno, da bi zagotavljali profesionalno in neodvisno novinarsko delo in ščitili uredniško avtonomijo. Skrbijo jih tudi negativni trendi iz tujine, zlasti ZDA.
Preohlapnost zakonodaje se kaže trenutno v finančnem izčrpavanju javnega medija pa tudi v kadrovsko obubožanih uredništvih zasebnih medijev, kjer nekateri "dobesedno životarijo, spet drugi pa so zasuti z nesluteno količino dela", je za STA poudaril predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Gašper Andrinek.
Posledica takšnih razmer se mu zdi predvsem pomanjkanje poglobljenih in preiskovalnih prispevkov in vse večja količina nepomembnih in senzacionalističnih "nenovic". Po njegovem svarilu vse to vodi v padec zaupanja javnosti v novinarstvo, je zapisal v odzivu na danes objavljeno lestvico svobode medijev.
Med kliki in kredibilnostjo
Ob tem je poudaril, da lahko novinarke in novinarji veliko naredijo za izboljšanje razmer, če se uprejo "trendom nebrzdane hitrosti in gonji po klikih, ogledih in zlagani viralnosti kratkih p(r)ozornosti družbenih omrežij". Za to pa bi potrebovali prodorno moč urednic in urednikov ter nenazadnje lastnic in lastnikov. Slednji bi se morali začeti zavedati svoje velike odgovornosti, ki jo imajo z lastništvom novinarskega uredništva, je pozval.
V povezavi z uvrstitvijo tujih držav se je posebej ustavil pri ZDA, ki so svojo uvrstitev glede na lansko leto poslabšale za sedem mest in se uvrstile na 64. mesto. "Veliko skrb predstavlja padec indeksa svobode medijev v ZDA, ker vemo, da zgledi na področju medijev v Evropo pogosto pridejo z zahodne strani Atlantika," je izpostavil.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
