Z budnicami v praznik dela, sledijo druženja
Ob prazniku dela so tudi letos v več slovenskih krajih potekale prvomajske budnice.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Pihalne godbe, ponekod tudi v spremstvu mažoretk, so po dolgoletni tradiciji zgodaj zjutraj prebudile prebivalke in prebivalce v 1. maj.
Budnica ima globok pomen in pri nas dolgo tradicijo praznovanja solidarnosti, delavskih vrednot in zavedanja pomena skupnosti. Z zvoki pihalne glasbe se vsako leto simbolično začne praznični dan, ki spodbuja veselje, povezovanje in spoštovanje do dela," so v vabilu na prvomajsko budnico Pihalnega orkestra Mestne občine Kranj zapisali na tej občini.
V Mariboru se je Pihalni orkester Pošta Maribor podal na dolg obhod po mestu. Koračnico Prvomajski pozdrav je ob 6. uri najprej zaigral pred poštno poslovalnico pri glavni železniški postaji, postanki pa so med drugim predvideni pri domovih starejših občanov in kliničnem centru. Nazadnje, tik pred poldnevom bo po napovedih nastopil pri gasilskem domu v Malečniku.
Kot je povedal njihov dirigent Aleksander Čonč, s tem ohranjajo dolgoletno tradicijo, ki jo ljudje še vedno radi spremljajo. "Včasih se mogoče pojavi kakšen, ki ni najbolj naspan, pa zagodrnja, a večinoma so to res lepi sprejemi," je povedal.
Najbolj so jih veseli starejši ljudje, predvsem v domovih za starejše, ponekod jih pričakajo tudi z manjšo pogostitvijo. "Starejšim generacijam to še veliko pomeni, oni imajo na 1. maj najbolj lepe spomine," je še dejal Čonč.
Po budnicah druženja na prostem
Budnicam na današnji praznik dela sledijo organizirani pohodi v več krajih in raznovrstna druženja na prostem.
Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih več ljudi. Vsakoletne demonstracije v spomin na te dogodke so sčasoma prerasle v proslave, ki so postale tudi oblika delavskega boja.
Za mednarodni praznik je 1. maj razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije. Na Slovenskem so ga začeli praznovati v začetku 20. stoletja, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
