Evropi in Sloveniji grozi nov plinski šok ter val inflacije
Napadi na Bližnjem vzhodu dražijo nafto in plin ter Evropi prinašajo novo inflacijo. Alžirska pogodba Slovenijo rešuje pred popolnim pomanjkanjem energentov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ameriški in izraelski napadi na Iran močno dvigujejo cene nafte in zemeljskega plina, kar Evropi prinaša tveganje za višjo inflacijo ter počasnejšo gospodarsko rast. Čeprav ima Slovenija zanesljive dobave iz Alžirije, pred cenovnimi pretresi na evropskih borzah ni povsem imuna.
Tiskovna agencija Reuters poroča, da ameriški in izraelski vojaški napadi na Iran neposredno ogrožajo evropsko gospodarstvo. Dogajanje na Bližnjem vzhodu namreč prekinja komercialni ladijski promet v Perzijskem zalivu, ki predstavlja ključni vir goriv in naftnih derivatov za Evropo. Največjo varnostno in logistično težavo predstavlja blokada Hormuške ožine.
Ta morski preliv med Omanom in Iranom deluje kot glavna izvozna pot za države območja. Skozenj potuje približno 20 odstotkov svetovne nafte in ogromne količine utekočinjenega zemeljskega plina iz Katarja.
Utekočinjeni zemeljski plin je naravni plin, ki ga industrija s hlajenjem pretvori v tekoče stanje za lažji prevoz s tovornimi ladjami.
Evropske države se po zmanjšanju uvoza iz Rusije močno zanašajo prav na zalivske države. Informacije medijskega portala Euronews razkrivajo, da so evropske cene zemeljskega plina v ponedeljek poskočile za kar 45 odstotkov in dosegle 46 evrov za megavatno uro.
Skok cen je povzročila odločitev katarskega državnega podjetja QatarEnergy. Podjetje je namreč ustavilo proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina zaradi napadov na njihove objekte.
Tiskovna agencija Reuters ob tem dodaja, da so terminske pogodbe za nafto brent zrasle za skoraj 8 odstotkov na 78 dolarjev za sod.
Analitik Maurizio Carulli pri podjetju Quilter Cheviot za Euronews pojasnjuje, da ladjarska podjetja ustavljajo plovbo tankerjev predvsem zaradi nevarnosti poškodb in začasne nedostopnosti zavarovalnega kritja.
Satelitski podatki kažejo, da je pred Hormuško ožino sidra vrglo že več kot 200 plovil, med njimi številni naftni in plinski tankerji.
Evropska ranljivost in prazna skladišča
Evropska unija v to novo energetsko krizo vstopa v zelo ranljivem trenutku. Inštitut Bruegel v svoji analizi ugotavlja, da Evropa ob blokadi Hormuške ožine neposredno tekmuje z azijskimi kupci za razpoložljive pošiljke plina na trgu.
Euronews navaja skrb zbujajoče podatke, da zaloge plina v evropskih skladiščih ob koncu zimske sezone trenutno padajo pod 30 odstotkov celotne zmogljivosti.
Za primerjavo, v enakem lanskem obdobju so skladišča beležila 40 odstotkov polnosti. Nemška skladišča trenutno beležijo zgolj 20,5 odstotka, francoska pa 21 odstotkov polnosti.
Raziskovalec Simone Tagliapietra pri inštitutu Bruegel izpostavlja ključne težave za evropski trg:
-
Evropske države imajo letos bistveno manj plina kot v preteklih letih, kar močno otežuje in draži polnjenje skladišč za naslednjo zimo.
-
Pomanjkanje viša stroške industrije in neposredno ogroža konkurenčnost evropskih podjetij na globalnem trgu.
-
Če cene nafte in plina rastejo hkrati, podjetja zelo težko najdejo alternativne vire energije, kar lahko ponovno poveča povpraševanje po premogu in ogrozi podnebne cilje.
Kaj dogajanje na Bližnjem vzhodu pomeni za Slovenijo
Slovenski plinski trg je tesno vpet v evropske energetske tokove, a ima hkrati nekatere specifične varovalke. Največji slovenski trgovec Geoplin ima sklenjeno strateško dolgoročno pogodbo z alžirsko državno družbo Sonatrach.
Podjetji sta pogodbo lani uspešno podaljšali in povečali dogovorjene količine na 500 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina letno.
Alžirski plin v Slovenijo potuje po varnih plinovodih prek Tunizije, Sredozemskega morja in Italije do vstopne točke v Šempetru pri Gorici. S to pogodbo Slovenija pokriva slabo polovico svojih letnih potreb po zemeljskem plinu, kar državi zagotavlja precejšnjo fizično zanesljivost oskrbe.
Kljub temu slovensko gospodarstvo ni povsem varno pred trenutnimi dogodki. Preostalo polovico plina slovenski trgovci kupujejo na evropskih borzah, pretežno iz smeri Avstrije in Hrvaške. Borzne cene na slovenskem trgu se neposredno ravnajo po evropskem referenčnem indeksu TTF na Nizozemskem.
Skokovita 45–odstotna rast cen na tem vozlišču zato neposredno viša nabavne stroške za slovenske dobavitelje. Gospodarska zbornica Slovenije ob tem opozarja na širše posledice. Glavni ekonomist zbornice izpostavlja, da dogajanje na Bližnjem vzhodu trenutno izjemno močno vpliva na trg naftnih derivatov, kar se jasno kaže v visoki rasti tekočih tržnih cen nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Dražji energenti pomenijo neposreden udarec za slovensko industrijo, še posebej za energetsko intenzivna podjetja. Za gospodinjstva so maloprodajne cene običajno zakupljene za nekaj mesecev vnaprej, zato takojšnjega dviga na položnicah potrošniki ne bodo občutili, a dolgotrajna vojna nedvomno prinaša podražitve tudi v ta segment.
Petrol miri javnost in zagotavlja stabilno oskrbo
Medtem ko tuje agencije opozarjajo na logistične zastoje, največji slovenski trgovec z naftnimi derivati javnost miri. Predstavniki Petrola pojasnjujejo, da motenj pri oskrbi ne pričakujejo. Podjetje razpolaga z zadostnimi zalogami za daljše operativno obdobje in pri nabavi energentov uporablja zelo razpršene dobavne poti, s čimer uspešno zmanjšuje geopolitična tveganja.
Kljub varni oskrbi slovenski trgovci že beležijo izrazit porast borznih kotacij. Surova nafta brent se je po podatkih Petrola podražila za slabe devet odstotkov, srednji destilati pa za približno dvajset odstotkov.
Glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc ob tem opozarja na še eno specifično posledico konflikta. V Evropi in predvsem v sredozemskih državah bi se lahko kmalu pojavila omejena dobavljivost dizelskega goriva.
Številne države so po prekinitvi uvoza iz Rusije močno povečale uvoz dizla iz Savdske Arabije, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov, kar to regijo sedaj postavlja v zelo ranljiv položaj.
Potrošniki bodo učinke teh globalnih sprememb na bencinskih črpalkah zunaj avtocestnega križa občutili zelo kmalu. Država maloprodajne cene naftnih derivatov strogo prilagaja na vsakih štirinajst dni.
Vpliv na inflacijo in ukrepi centralnih bank
Višje cene energentov prinašajo preglavice centralnim bankam pri krotitvi inflacije. Tiskovna agencija Reuters analizira izračune Evropske centralne banke, ki kažejo, da trajen skok cen nafte in plina za 14 odstotkov zniža evropsko gospodarsko rast za 0,1 odstotne točke ter dvigne inflacijo za 0,5 odstotne točke.
Ekonomisti banke Commerzbank za Reuters ocenjujejo, da kratek spopad ne prinaša večjih dolgoročnih posledic. Če vojna traja več mesecev, pa strokovnjaki pričakujejo dvig inflacije v evrskem območju za vsaj eno odstotno točko in ustrezen padec gospodarske rasti.
Zaradi teh negotovosti vlagatelji že spreminjajo svoja pričakovanja glede cene denarja. Reuters poroča, da so finančni trgi znižali verjetnost marčevskega znižanja obrestnih mer britanske centralne banke z 78 na 69 odstotkov.
Evropska centralna banka po ocenah analitikov ne načrtuje hitrih ukrepov, saj njeni vodilni predstavniki običajno ignorirajo kratkoročne skoke cen energije in raje spremljajo dolgoročne posledice za gospodarstvo.
Kljub temu banka budno spremlja, ali se bodo dražji energenti prelili v splošno rast cen dobrin in storitev.
Širše logistične težave in klic po zelenem prehodu
Kriza poleg energetike prizadene tudi preostali uvoz. Ladjarska podjetja svoje tovorne ladje namreč ponovno preusmerjajo okoli Afrike in stran od Sueškega prekopa.
Takšna pot močno podaljšuje čas potovanja ter viša cene uvoženega blaga za končne potrošnike.
Zaradi vseh teh dejavnikov inštitut Bruegel evropske odločevalce odločno poziva, naj nujno in sistemsko pospešijo prehod na čiste ter domače vire energije, saj le tako lahko dolgoročno zmanjšajo odvisnost od nepredvidljivih globalnih trgov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
