Uredništvo v gosteh: Rigonce - malce žalostna postaja na evropski poti
Vas Rigonce nima šole, pošte in podobnih ustanov. Nima trgovine in gostilne, ampak tu prišleku vseeno postrežejo s čajem, kavo, kruhom in mlekom ter dajo suho obutev in sveža oblačila. Rigonce imajo 146 hiš, ampak tu živi hkrati skoraj deset tisoč prebivalcev, a jih je samo 179 vpisanih na volilnem imeniku. Statistični podatek je star manj kot mesec dni. Ob takih podrobnostih človek najprej pomisli na to, da se je vasi moralo pripetiti nekaj nevsakdanjega. In Rigoncam se je res zgodilo nekaj nevsakdanjega.
Ko so bili v Rigoncah begunci, sta v vasi tekli dve vzporedni življenji. Eno je bilo življenje begunskega centra, ki so mu dajali ton, barvo in utrip vrveča nepregledna množica ljudi na notranji strani ograje ter policisti, vojaki, zdravniki, gasilci in prostovoljci na notranji in zunanji strani ograje začasnega begunskega travniškega bivališča.
Drugo je bilo življenje domačinov, ki pa je v tistih dneh močno odstopalo od vsakdanjega življenja v vasi Rigonce. Ko so se domačini v tistih dneh odpravljali spat in so si voščili lahko noč, so vedeli, da bo noč najbrž podobna dnevu. S koraki se je zunaj na cesti mešal hrup številnih vozil vseh vrst in pripadnosti.
Ozračje so pregrevali helikopterji, s katerimi je policija ugotavljala in nadzirala dogajanje ob mejni reki Sotli, prek katere je predvolilno razgreta Hrvaška dobesedno dobavljala Sloveniji človeško maso neznanega izvora.
Iz prve roke so uredništvu Dolenjskega lista življenje v tej vasi ob slovensko-hrvaški meji predstavili domačini, naša novinarja sta se pogovarjala s predsednikom vaške skupnosti Zvonetom Pavlinom in nekaterimi domačini, tam so bili še: Stanko Vučajnk, Zvonko Blažinč, Stanko Petrič.
Obširen zapis o uredništvu v gosteh si lahko preberete v današnji številki Dolenjskega lista.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
