Birokrate zanima samo, kaj iz gnojne jame priteče, ne kaj vanjo pade
Padci v gnojne jame so vse pogostejši. Kljub tveganju za ljudi in živali birokrate zanima le, kaj priteče iz jame.
Padci v gnojne jame niso le medijske senzacije, temveč resna varnostna težava, ki vključuje živali in ljudi. Brez statistike in jasnih predpisov za preprečevanje nesreč pa ostaja vprašanje, kako učinkovito zmanjšati tveganje, predvsem na manjših kmetijah, kjer je nadzor pogosto otežen.
V zadnjih mesecih so prostovoljna gasilska društva po Sloveniji poročala o več primerih, ko so živali – koze, krave, biki, telički in celo breja telica – končale v gnojnih jamah. Grozljivih situacij niso doživljale le živali, poročajo namreč tudi o padcih ljudi, vključno z otroki. To je sprožilo vprašanja, kako je to sploh mogoče, ali so gnojne jame na kmetijah odprte, in kakšna je zakonodaja glede njihove varnosti?
Zakonska vrzel, ki ogroža ljudi in živali na kmetijah
V Sloveniji normativi za skladiščne prostore za živinska gnojila ureja uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Uredba določa, da morajo biti skladišča za živinska gnojila umeščena v prostor ter grajena in upravljana tako, da ne pride do nenadzorovanega iztekanja in onesnaženja vode ali tal. Biti morajo vodotesna, stabilna in odporna proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom. Skladišča za živinska gnojila morajo biti redno vzdrževana. Ob poškodbah je treba živinska gnojila ali bioplinsko gnojevko hitro in varno uporabiti ali skladiščiti drugje tako, da ne pride do onesnaževanja vode ali tal.
In konec koncev morajo biti zbiralniki za tekoča živinska gnojila glede na uredbo dovolj veliki za skladiščenje gnojil za najmanj šest mesecev, glede na število in vrsto živali na kmetiji.
Vendar pa, kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, omenjena uredba, ki je v pristojnosti Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, pa ne določa nobenih pogojev, kako morajo biti skladiščni prostori zavarovani, da ne pride do navedenih nesreč, torej ne določa posebnih varnostnih ukrepov, ki bi preprečili padce ljudi ali živali v gnojne jame.
»Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne vodi podatkov o nesrečah zaradi neustrezno zavarovanih zbiralnikov tekočih gnojil. Prav tako ni podatkov o številu gnojnih jam ali koliko od njih je odprtih ali nepokritih,« so navedli na ministrstvu.
Ob tem so pojasnili, da nadzor nad izvajanjem uredbe glede onesnaževanja z nitrati opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo, medtem ko gradbene inšpektorje nadzirajo gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del.
Za podrobnejše statistične podatke o nesrečah bi bilo po navedbah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrebno poizvedovati pri pristojni gradbeni inšpekciji, kjer pa so nam svetovali, da naj se glede morebitnega zbiranja podatkov o tovrstnih nesrečah obrnemo na Upravo RS za zaščito in reševanje ali pristojno gasilsko enoto.
»V imenu Uprave RS za zaščito in reševanje vas obveščamo, da zadeva ni v pristojnosti Uprave RS za zaščito in reševanje. Prav tako ne vodimo evidence nesreč, povezanih s padci v gnojne jame. Prosimo, da se obrnete na druge pristojne institucije,« pa so na naše poizvedovanje odgovorili iz Uprave RS za zaščito in reševanje.
Pri gnojnih jamah vsi preverjajo le tekočine, ki se iztekajo
Medtem so nam pri inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo odgovorili, da lahko pride do navedenih situacij, torej padcev v gnojne jame, kadar so gnojne jame odprtega tipa, kamor predvsem spadajo lagune za zbiranje tekočega organskega gnojila.
Ob tem so še spomnili, da je zakonska podlaga, kjer so navedena določila o urejenosti gnojnih jam uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem. Z nitrati iz kmetijskih virov se morajo živinska gnojila in bioplinska gnojevka, četudi ta ne vsebuje živinskih gnojil, skladiščiti v zbiralnikih tekočih živinskih gnojil, na gnojiščih ali v drugih vodotesnih objektih (v nadaljnjem besedilu: skladišča za živinska gnojila).
Skladišča za živinska gnojila morajo biti umeščena v prostor ter grajena in upravljana tako, da ne pride do nenadzorovanega iztekanja in onesnaženja vode ali tal, so poudarili in podobno kot kmetijsko ministrstvo našteli še ostale zahteve.
Ob tem so še dodali, da iz uredbe izhaja, da ni predpisano, da morajo biti gnojne jame zaprtega tipa, da v uredbi, ki jo nadzira inšpektorat, ni posebnega določila o varnostni zaščiti gnojnih jam. Zato tudi ne razpolagajo s podatkom koliko gnojnih jam je odprtih.
Kot so poudarili, inšpektorat nadzira urejenost skladiščnih prostorov za tekoča organska gnojila in nima pristojnosti za nadzor nesreč, ki se zgodijo. Zato ne vodijo nobene statistike glede nesreč, ki so se zgodile.
Kaj pa kazni?
»Globe iz uredbe so določene zaradi neustrezne urejenosti skladiščnih prostorov, ki se nanašajo predvsem na ne vodotesnost, ali premajhnih kapacitet, ne pa zaradi neustrezno zaščitenih gnojnih jam.« so pojasnili pri inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Gnojne jame so »manj zahtevni objekti«
Glede na uredbo o vrstah objektov (kmetijski objekti) so gnojišča in zbiralniki tekočih gnojil »manj zahtevni objekti«, kar pomeni, da je potreben poenostavljen postopek za gradbeno dovoljenje, je razvidno iz objav na straneh Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS)
Za gradnjo gnojišča brez strehe velikosti do 50 kvadratnih metrov ni potrebno pridobiti nobenega gradbenega dovoljenja. Za izgradnjo gnojišč (brez strehe) velikosti od 50 do 200 kvadratnih metov in jam za gnojevko do velikosti 1.000 kubičnih metov ni potrebno »pravo« gradbeno dovoljenje, ampak se taki objekti štejejo med nezahtevne objekte in je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt.
Vloga za gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt je dokaj enostavna, saj ni potrebno izdelati projekta, ni drugih soglasij. Izpolniti je potrebno obrazec vloge na dveh straneh, ki ga dobite na upravnih enotah. Priloži se tloris in prerez objekta z odmiki od parcelnih mej in vriše objekt na mapno kopijo. Za večja gnojišča in jame pa je potrebno izdelati projekt in pridobiti gradbeno dovoljenje, kot za ostale gradbene objekte.
Seveda pa morajo biti gnojišča in jame zgrajene ob hlevih, oziroma na stavbnem zemljišču. Na kmetijskem zemljišču je dovoljeno zgraditi gnojišče ali jamo za gnojevko le v primeru, če to izrecno dovoljuje občinski prostorski načrt.
Kaj to pomeni za varnost
Padci v gnojne jame so nevarni, saj lahko povzročijo hude poškodbe ali smrt. Ker zakonodaja ne predpisuje konkretnih zaščitnih ukrepov, je varnost odvisna predvsem od odgovornosti posameznih kmetov oziroma lastnikov gnojnih jam. Strokovnjaki ob tem opozarjajo na pokritje in ustrezno ograjo zbiralnikov, redni nadzor in vzdrževanje gnojnih jam, izobraževanje oseb, ki delajo z živino, o nevarnostih.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
