Sa.R.

Odločitev, da začnejo aktivnosti za vložitev zahteve za oceno ustavnosti, je dopoldne odločil glavni stavkovni odbor sindikata. Zahtevali bodo presojo členov, ki jih označujejo za »škodljive«. To so v prvi vrsti tisti, ki omejujejo dodatno delo zdravnikov v njihovem prostem času.

»Ko enkrat opravimo delo, ki ga imamo za opraviti v javni službi in to delo opravimo korektno in strokovno, pričakujemo, da imamo svobodo, da se odločimo, kaj bomo dodatno naredili,« je v izjavi za medije dejal član predsedstva sindikata Bojan Kostić. Predsednik Fidesa Damjan Polh pa je izrazil pričakovanje, da bo državni svet na novelo zakona vložil veto.

Sa.R.

Na vprašanje, ali bodo zahtevali tudi ustavno presojo določila o neprofitnosti koncesionarjev, je Kostić odgovoril, da morajo zahtevo v tem primeru vložiti koncesionarji in ne sindikat. Fides po njegovih besedah namreč zastopa interese zdravnikov, ki so zaposleni v javni službi.

V Fidesu so prepričani, da »škodljive posledice« novele ne bodo vidne takoj, temveč jih bodo bolniki občutili šele čez čas. »Že ministrica je rekla, da bo zakon zanihal zdravstveni sistem in vse to pričakujemo nekje v naslednjem letu, skratka z vsem tem se bo najverjetneje ubadala še prihodnja vlada,« je poudaril Polh.

• To so ključni ukrepi novele, ki razmejuje javno in zasebno zdravstvo

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so jo včeraj potrdili v državnem zboru, razmejuje javno in zasebno zdravstvo. Gre za ključen zakon zdravstvene reforme, k izvedbi katere se je v koalicijski pogodbi zavezala vlada.

• Premier Golob: Konec škodljivih dvojnih praks v javnem zdravstvu

V skladu z novelo zdravstveni delavci in sodelavci praviloma ne bi smeli več delati pri t. i. čistih zasebnikih. To so tisti zasebniki, ki ne opravljajo storitev v javni mreži zdravstva in torej nimajo koncesije. Sodelovanje z njimi bi bilo mogoče le v redkih izjemah.