Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti
Čas branja 9 min.

To so ključni ukrepi novele, ki razmejuje javno in zasebno zdravstvo


Domen Anderle/STA
2. 4. 2025, 14.48
Posodobljeno
17:09
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Poslanci DZ so danes potrdili predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje javno in zasebno zdravstvo. Zdravstvenim delavcem javnih zavodov bo z redkimi izjemi onemogočeno delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa bodo lahko delali pod strožjimi pogoji.

zdravniki
Bobo
Fotografija je simbolična.

Razen redkih izjem prepoved dela pri čistih zasebnikih

Zdravstveni delavci in sodelavci pri tako imenovanih čistih zasebnikih praviloma ne bodo smeli več delati. Čisti zasebniki so v zdravstvu tisti zasebniki, ki ne opravljajo storitev v javni mreži zdravstva in torej nimajo koncesije.

Sodelovanje s čistimi zasebniki bo mogoče le v redkih izjemah. Tako bo delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, denimo lahko občasno delal tudi pri zasebniku, ki na javnih prireditvah in shodih zagotavlja zdravstveno varstvo. Sodelovanje z zasebniki bo omogočeno tudi za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru medicine dela, prometa in športa, ki jih ne zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Z zasebniki bodo lahko sodelovali tudi za opravljanje zdravstvenih storitev s področja letalske medicine na podlagi predpisov EU, opravljali bodo lahko tudi brezplačno prostovoljsko delo.

V določenih primerih bo mogoča tudi obratna pot. Javni zdravstveni zavodi na terciarnem nivoju (to sta denimo oba klinična centra) bodo lahko izjemoma sklepali pogodbe o zaposlitvah s krajšim delovnim časom do 40 odstotkov polnega delovnega časa z zdravniki in zobozdravniki, ki imajo naziv svetnik ali višji svetnik, zaposlenimi pri zasebnikih. Takšne pogodbe bodo lahko sklepali za največ 12 mesecev.

Strožji pogoji za delo v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih

Javni zdravstveni delavci in sodelavci bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev delno zaposleni tudi v drugem javnem zavodu in pri koncesionarju. Javni zdravstveni zavod lahko sklene podjemno pogodbo le s fizično osebo, torej zdravstvenim delavcem ali sodelavcem, ne pa z gospodarsko družbo ali podjetnikom.

V lastnem in drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih bodo lahko delali tudi po podjemnih pogodbah. Za pridobitev soglasja za podjemno pogodbo v drugem zavodu ali pri koncesionarju mora biti zdravstveni delavec v enem ali več javnih zavodih zaposlen za skupno polni delovni čas. Če je zaposlen za krajši delovni čas, lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobi le soglasje za delno zaposlitev.

Sklepanje davčno razbremenjenih pogodbe z lastnim zaposlenim je mogoče na primer za državne presejalne programe ali druge posebne programe, ki jih s sklepom določi minister za zdravje in kjer je zagotovljen vir financiranja. Ta ukrep je začasen in velja do konca leta 2028.

Zdravstveni delavci in sodelavci, zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, bodo lahko tržno dejavnost opravljali pri lastnem delodajalcu, če bo zavod izpolnjeval pogoje in tovrstno dejavnost organiziral, pa tudi pri drugem javnem zavodu, če bo pri njem delno zaposlen. Po podjemni pogodbi bodo lahko tržne storitve v drugem javnem zavodu in pri koncesionarju opravljali le, če gre za storitve, ki jih je mogoče opraviti istočasno oziroma s standardom, ki presega priznane standarde. Gre za primere, ko se bolniku za doplačilo zagotovi nadstandardni material.

Novela sicer zaostruje pogoje za izdajo soglasij za delo izven javnega zavoda.

Pogoji za izdajo soglasja

Pogoji za izdajo soglasja za delo v drugi ustanovi bodo, da v matičnem zavodu ne bodo imeli težav z opravljanjem javne službe, da matični javni zdravstveni zavod nima potrebe po dodatnem dopolnilnem delu in da delavec v celoti izpolnjuje svoje delovne obveznosti. Delavci bodo morali v enoti, v kateri delujejo, dosegati vsaj povprečno delovno obremenitev kot drugi delavci istega poklica.

Prav tako za izdajo soglasja delavci ne bodo smeli odklanjati nadurnega dela, dežurstva, stalne pripravljenosti in vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo. Ne bodo smeli zavračati niti vključitve v programe za odpravo čakalnih vrst, mentorstva pripravnikom oziroma specializantom, sodelovanja pri uvajanju novih tehnologij, delavci s krajšim delovnim časom pa ne bodo smeli odkloniti predloga delodajalca za zaposlitev za daljši delovni čas.

Trenutno podpisana soglasja bodo ne glede na izpolnjevanje novih, strožjih pogojev veljavna do izteka veljavnosti, vendar ne več kot 12 mesecev od uveljavitve novele zakona. Za tiste, ki bodo soglasje želeli pridobiti na novo, pa bodo takoj po uveljavitvi zakona veljali tudi novi, strožji pogoji.

Izjeme

V nekaterih primerih določenih pogojev za pridobitev soglasja zdravstvenim delavcem ne bo treba izpolnjevati. Med izjemami so zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugih javnih zdravstvenih zavodih, delo na fakultetah, zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, delo v okviru mobilnega paliativnega tima, delo pri Rdečem križu, Slovenia Transplantu, gorski reševalni službi, gasilcih, civilni zaščiti, policiji in vojaški zdravstveni službi.

Med izjemami so tudi dejavnost medicine dela, prometa in športa, ki ni del obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa tudi uvajanje nove zdravstvene tehnologije, storitve s področja letalske medicine, ki je urejena s predpisi EU, ter brezplačno (prostovoljno) opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti.

Direktorjem in vodstvenim delavcem strožje omejitve

Za direktorje oziroma generalne direktorje, strokovne direktorje, pomočnike obeh direktorjev, predstojnike klinike, kliničnega oddelka ali kliničnega inštituta in vodje organizacijskih enot, neposredno podrejenih direktorju bodo veljala strožja pravila, kot za druge vodstvene zdravstvene delavce. Strožja pravila bodo veljala tudi za vršilce dolžnosti direktorjev in vršilce dolžnosti strokovnih direktorjev.

Direktorji javnih zdravstvenih zavodov bodo morali biti v matični ustanovi zaposleni za polni delovni čas, torej 100-odstotno. Direktorji javnih zdravstvenih zavodov na primarni ravni (direktorji zdravstvenih domov), ki imajo manj kot 150 zaposlenih, bodo morali biti kot direktorji zaposleni za vsaj 60 odstotkov, v matičnem zavodu pa skupno za vsaj 80 odstotkov polnega delovnega časa. Naveden pogoj velja tudi za strokovne direktorje na vseh ravneh zdravstva.

Za pomočnike obeh direktorjev, predstojnike klinike, kliničnega oddelka ali kliničnega inštituta in vodje organizacijskih enot, neposredno podrejenih direktorju po novem velja, da morajo biti v matičnem zavodu zaposleni za najmanj 80 odstotkov polnega delovnega časa.

Vsi direktorji, strokovni direktorji in vodstveni delavci, neposredno podrejeni direktorju, bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev za soglasje za krajši delovni čas ali po podjemnih pogodbah delali le v drugih javnih zavodih.

Merjenje obremenitev

Novela uvaja merjenje dnevne delovne obremenitve zdravstvenih delavcev in sodelavcev, kar bo tudi podlaga za soglasja za delo izven matičnega javnega zavoda in za sklepanje podjemnih pogodb.

Soglasje bodo vodstva javnih zavodov lahko izdala le zdravstvenim delavcem oziroma sodelavcem, za katere bodo pred tem vsaj tri zaporedne mesece in ves čas, ko velja soglasje, vodili analizo dnevne delovne obremenitve. Merjenje bo zajemalo vse oblike dela in delovnega časa. Merjenje bo moral izvajati tudi koncesionar - za koncesijski del dejavnosti. Enotno metodologijo bo določilo ministrstvo za zdravje.

Nagrajevanje

Podjemne pogodbe, ki jih bodo javni zdravstvenimi zavodi ob določenih pogojih lahko sklepali s svojimi zaposlenimi, bodo oproščene posebnega davka. Tako bo po navedbah zdravstvenega ministrstva vsaj nekoliko povečan obseg sredstev, ki jih bodo javni zdravstveni zavodi lahko namenili za nagrajevanje dela lastnih zaposlenih, ki se odločijo, da namesto dela pri drugem delodajalcu dodatno delo po podjemnih pogodbah raje opravljajo pri svojem delodajalcu. Delo po podjemnih pogodbah bo mogoče le za tiste, ki so 100-odstotno zaposleni v javnem zavodu.

Podjemne pogodbe se bodo lahko sklepale za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih s sklepom, upoštevajoč dostopnost do zdravstvenih storitev ter izvajanje storitev v okviru tržne dejavnosti in javne službe, ki jih ne zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje ali državni proračun, določi minister in je zanje zagotovljen vir financiranja.

Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju predvideva začetek izplačevanja delovne uspešnosti od 1. januarja 2026. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti pa zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih to možnost prinaša že od dneva uveljavitve novele.

Obveza za vključitev v neprekinjeno zdravstveno varstvo za vse zdravstvene delavce

Novela določa, da se bodo morali v neprekinjeno zdravstveno varstvo vključevati vsi zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži. Ta obveza bo torej veljala tudi za zdravstvene delavce, zaposlene pri koncesionarjih. Namen ukrepa je bolj enakomerno razporediti obremenitve in razbremeniti tiste delavce, ki so vključeni v neprekinjeno zdravstveno varstvo.

Izvajalec neprekinjenega zdravstvenega varstva zdravstvenega delavca, zaposlenega za polni delovni čas, vključi v program zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva za najmanj 24 ur mesečno. Izjeme glede tega so le varovane kategorije delavcev, ki ne opravljajo nočnega in nadurnega dela, delavci, ki so starejši od 55 let, pa se bodo v program zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva vključevali, če bodo podali soglasje.

Za zdravstvene delavce, ki bodo odklanjali vključitev v neprekinjeno zdravstveno varstvo, je predvidena globa v višini od 300 do 5000 evrov.

Za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce trenutno velja posebna ureditev delovnega časa. Med drugim je določeno daljše referenčno obdobje za zagotavljanje minimalnega počitka, prav tako so drugačne omejitve glede največjega obsega nadur. Bolj prožna je tudi ureditev nepretrganega dela za zagotavljanje dežurstva, kjer s soglasjem zdravstveni delavec in sodelavec lahko opravlja delo nepretrgoma 16 ur s soglasjem pa do 32 ur. V besedilu predloga novele so ta pravila razširili tudi na zaposlene v podpornih službah bolnišnic, ki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo. Gre denimo za zaposlene v bolnišničnih kuhinjah in tehnične vzdrževalce.

Podeljevanje koncesij

Novela ureja področje koncesij, in sicer jih veže na pravni status in dejanskega lastnika izvajalca zdravstvene dejavnosti v času izdaje koncesijske odločbe - če se ta spremeni, se koncesija odvzame. Novela ukinja avtomatično podaljševanje koncesij in določa pogoje za njihovo pridobitev.

Med pogoji za pridobitev koncesije je med drugim tudi, da ima koncesionar zaposleno najmanj takšno število zdravstvenih delavcev, kot bo financirano iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in jih bo opravljalo koncesijsko dejavnost. Hkrati pa bodo morali tudi koncesionarji meriti dnevne delovne obremenitve zaposlenih.

Neprofitnost koncesionarjev

Novela določa, da lahko javni zdravstveni zavodi in koncesionarji presežek prihodkov nad odhodki pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev porabijo izključno za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti.

Presežek lahko tako porabijo za investicije v prostore in opremo (z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave), stroške usposabljanja in stalnega izpopolnjevanja ter plač zaposlenih ter za tekoče stroške poslovanja.

Določilo, ki je neprofitnost pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev predvidelo tudi za koncesionarje, so predlagali v koaliciji, a sta mu nasprotovala minister za finance Klemen Boštjančič in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Koalicijske poslance sta pozvala, naj določilo ponovno preučijo, a so ti pri njem vztrajali.

Zdravstvene regije

Novela uvaja zdravstvene regije. Gre za geografska območja, ki pokrivajo več sosednjih občin. Oblikovane bodo na podoben način, kot so območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ali Nacionalni inštitut za javno zdravje. Za namen celostne zdravstvene obravnave in boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev je predvideno medsebojno povezovanje javnih zavodov z akti o ustanovitvi oziroma pogodbami o medsebojnem sodelovanju.

Možnost zamejitve cen tržnih zdravstvenih storitev

Vlada bo imela možnost določiti najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev, ki se opravijo v okviru tržne zdravstvene dejavnosti.

Znesek cen samoplačniških storitev bo lahko zamejen pri največ 150 odstotkih zneska, ki ga ZZZS za to storitev plača izvajalcem v javni mreži. Najnižja možna določena cena pa je lahko enaka zneskom, ki jih plačuje ZZZS. Cene bi veljale za vse, ki opravljajo te storitve tržno, torej javne zavode, koncesionarje ali čiste zasebnike. Ukrep bo časovno omejen na največ 12 mesecev z možnostjo podaljšanja.

Obveza pošiljanja izvidov v portal zVem

Novela določa, da morajo biti vsi izvajalci zdravstvenih storitev, tudi zasebniki, vključeni v enotni zdravstveno-informacijski sistem, ki je organiziran na nacionalni ravni. To v praksi pomeni, da bodo morali prav vsi izvajalci izvide pacientu posredovati tudi v portal zVem.

*Vir: novela zakona o zdravstveni dejavnosti, pojasnila ministrstva za STA


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.