Slovenski vinar: "Ameriški distributerji že pritiskajo na proizvajalce, naj znižajo cene."
Kako bodo 20-odstotne ameriške carine na uvoz iz Evropske unije vplivale na evropske, s tem pa tudi slovenske potrošnike, bo pokazal čas, saj okoli njih ostajajo številne neznanke. Obenem je Trump že večkrat dokazal, da si glede pomembnih zadev rad premisli tudi čez noč.

Trumpove »vzajemne« carine bodo zarezale v blagovno menjavo med Slovenijo in ZDA, za Slovence pa bodo še večje posledice zaradi vpliva, ki ga bodo imele carine na trgovino med EU in ZDA, saj so slovenska podjetja močno odvisna od uvoza v nekatere večje evropske države, v prvi vrsti Nemčijo. Slednja je namreč najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije.
Slovenija je sicer po podatkih javne agencije Spirit Slovenija v letu 2024 v ZDA izvozila za 922 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je kar za slabe 1,2 milijarde. Skupna blagovna menjava je tako v letu 2024 dosegla 2,1 milijarde evrov, ZDA pa so se s tem lani uvrstile na 12. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi. V primerjavi z leti pred tem sta se povečala tako izvoz kot uvoz, predvsem slednji pa je zrasel že skoraj čudežno. Podatki Spirita namreč kažejo, da je Slovenija v ZDA leta 2023 izvozila za 791 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za »pičlih« 289 milijonov evrov. Blagovna izmenjava med Slovenijo in ZDA se tako že vrsto let izboljšuje.
Farmacija izvzeta
Zaradi carin bodo najbolj na udaru tako imenovane »tradicionalne industrije,« kot so avtomobilska industrija ter industrija jekla in aluminija, a slednjih včerajšnja Trumpova napoved 20-odstotnih carin neposredno ne zadeva. Te industrije so bile Trumpovega paketa že deležne. Že od sredine marca namreč veljajo 25-odstotne carine uvoz jekla in aluminija iz EU, medtem ko so ravno danes v veljavo stopile tudi 25-odstotne ameriške carine za avtomobile in avtomobilske dele. Med bolj občutljivimi in izpostavljenimi je še farmacevtska industrija, ki pa se je kot zaenkrat kaže najhujšemu izognila. Farmacevtski izdelki so glede na včerajšnji seznam Bele hiše iz carin izvzeti. V farmacevtski industriji so že nekaj časa opozarjali, da bi uvedba carin povzročila hude motnje v dobavni verigi, zaradi katerih bi močno poskočile cene zdravil na splošno. Trump jih je kot kaže uslišal, kar pa še zdaleč ne pomeni, da carine na farmacevtske izdelke niso več na njegovih mislih.
Obstaja seveda še cela vrsta drugih sektorjev, znotraj katerih se nahajajo podjetja, ki izvažajo v ZDA.
Kaj pravijo naši vinarji?
Čez lužo denimo veliko izvažajo slovenski vinarji. Kot nam je pojasnil eden med njimi, sam »pričakuje, da se bodo razmere kmalu stabilizirale,« tako ga prihodnosti ni preveč strah. Prepričan je, da bodo Američani še naprej kupovali kvalitetno vino iz Evrope, tudi slovensko. »Še posebej premožnejši bodo še naprej kupovali steklenice, ki so lahko vredne 50 evrov ali več, in jih podražitev za 20 odstotkov ne bo posebej prizadela.« Vino, med njimi so tudi steklenice našega sogovornika, mnogi jemljejo tudi kot naložbo, ki ne samo, da ohranja vrednost, ampak na vrednosti tudi pridobiva. So pa priložnost že zavohali ameriški distributerji, ki že pritiskajo na proizvajalce, naj znižajo cene. »Ob tem, da so že od novembra vedeli, kaj se bo zgodilo. Tako so imeli pol leta časa, da bi uvozili izdelke iz Evrope, s carinami, ki so veljale do zdaj. Vendar tega niso storili.«
Kot še poudari naš sogovornik, pa bodo najbolj na udaru proizvajalci, ki prodajo poceni vino in ga kupujejo ljudje z nižjimi prihodki. Ti pa bodo najverjetneje namesto za malenkost dražjega vina izbrali poceni domače vino.
Pomembno vprašanje: kakšni bodo protiukrepi EU
Okoli carin sicer obstaja veliko neznank, ekonomisti in analitiki pa so glede posledic zaenkrat previdni. Prve udarce so prejele svetovne borze, saj vlagatelji tradicionalno operirajo z neznankami. Na natančne odgovore na vprašanje, kakšne bodo posledice za gospodarstva, pa bo treba še počakati. Kot je za STA pojasnil profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Rok Spruk, so gospodarske posledice carin povsem jasne: podražile bodo konkurenčne izdelke tujih proizvajalcev, kar bo poslabšalo konkurenčnost in kakovost ameriških izdelkov. »Trumpov argument, da želi s tem v ZDA privabljati tuje neposredne naložbe, preprosto meji na norost,« je ocenil.
Pričakovati je torej poskok inflacije v ZDA, medtem ko je dvig cen, ki bi udarile po žepu slovenskega potrošnika, pričakovati šele po morebitnih povračilnih ukrepih Evropske unije, če bo ta v trgovinski vojni višala ali uvajala dodatne carine za ameriško blago.
V Trgovinski zbornici Slovenije so sicer glede morebitnega neposrednega vpliva carin na slovenskega potrošnika nedavno za Svet24 ocenili, da so na trgovskih policah v veliki večini le izdelki iz lokalnega okolja in držav Evropske unije, kjer velja načelo prostega pretoka blaga. Zato bistvenega vpliva na denarnice Slovencev uvedba carin ne bo imela. Na Gospodarski zbornici pa pravijo, da bi se cene za potrošnike lahko celo znižale. Podjetja, ki bi jih prizadele carine, bi namreč iskala nove kupce, tudi z nižanjem cen, je pojasnil glavni ekonomist Gospodarske zbornice Bojan Ivanc. Oba komentarja sta se sicer nanašala na Trumpove predhodne napovedi carin, ko 20-odstotnih carin na vso blago še ni bilo na vidiku.
Možna odpuščanja
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so danes za STA ocenili, da bodo carine pomenile dodaten pritisk na cene slovenskih podjetij, tudi članov OZS, ki so podizvajalci večjih podjetij in s tem na ameriški trg vezani posredno. Posledica so lahko tudi odpuščanja.
»Vsekakor bodo carine vplivale na vse, ki posredno ali neposredno izvažajo na ameriški trg. Obrtniki in podjetniki, ki jih zastopa OZS, so vezani na ameriški trg predvsem posredno, kot podizvajalci velikim podjetjem iz EU, predvsem v avtomobilski panogi,« so pojasnili.
Po njihovi oceni bodo nekatera podjetja svoje proizvodnje preselila na ameriški trg, a naj bi glede izkušenj podjetij, ki tam že delujejo, tudi tam obstajali številni izzivi, povezani z delovno silo. »Selitev proizvodnje v ZDA je sicer tudi cilj predsednika Trumpa,« so spomnili. Druga možnost je, tako v zbornici, strategija umika, kar pomeni, da bodo podjetja iz EU poiskala druge trge. »Glede odziva EU na carine pa menimo, da je trgovinska vojna vsekakor najslabša strategija. Vendarle upamo, da bi EU dosegla dogovor z ZDA in preprečila trgovinsko vojno,« so izpostavili v OZS.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se