Povprečna plača zavaja: Skoraj dve tretjini zaposlenih je pod njo
Povprečna bruto in neto plača sta bili aprila nominalno višji, realno pa nižji. Na računu je bilo več, kupna moč pa je padla.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Povprečna bruto plača zaposlenih pri pravnih osebah je aprila znašala 2695 evrov, povprečna neto plača pa 1689 evrov. Na plačilnih listah je bilo v povprečju nekoliko več kot marca, vendar se je kupna moč znižala.
Po podatkih Statističnega urada RS sta bili bruto in neto plača nominalno višji za 0,6 odstotka, realno pa nižji za 1,3 odstotka.
Razlika med obema podatkoma je ključna. Nominalna plača pove, koliko evrov je zaposleni prejel. Realna plača upošteva tudi rast cen. Če plača zraste počasneje kot cene, ima zaposleni na računu lahko več denarja, vendar si z njim kupi manj.
Pri aprilski plači se je zgodilo prav to. Povprečni znesek se je zvišal, vendar ne dovolj, da bi dohitel rast življenjskih stroškov. Za gospodinjstva je zato pomembnejši realni podatek, saj bolje pokaže, kaj se dogaja z vsakdanjo kupno močjo.
V enem letu so plače vendarle prehitele cene
Letna primerjava je ugodnejša. V primerjavi z lanskim aprilom je bila povprečna bruto plača nominalno višja za 6,9 odstotka, realno pa za 3,7 odstotka. Povprečna neto plača je bila nominalno višja za 5,5 odstotka, realno pa za 2,3 odstotka.
Plače so torej v enem letu v povprečju rasle hitreje od cen, čeprav je bil aprilski premik glede na marec za zaposlene manj ugoden. Mesečni podatki pri plačah pogosto nihajo zaradi enkratnih izplačil, dodatkov, števila delovnih dni, bolniških odsotnosti ali uskladitev v posameznih delih javnega sektorja.
Javni sektor potegnil povprečje navzgor
Aprilska rast je prišla predvsem iz javnega sektorja. Tam je povprečna bruto plača znašala 3063 evrov in je bila za 1,7 odstotka višja kot marca. V ožjem sektorju država je bila še nekoliko višja, 3116 evrov bruto.
SURS navaja, da je k rasti prispevala delna uskladitev vrednosti plačnih razredov z inflacijo. Uskladitev je znašala 0,9 odstotka.
V zasebnem sektorju je bila slika mirnejša. Povprečna bruto plača je znašala 2520 evrov in se glede na marec skoraj ni spremenila. Neto plača je v zasebnem sektorju znašala 1584 evrov, v javnem pa 1908 evrov.
Primerjava med sektorjema zahteva nekaj previdnosti. V povprečju javnega sektorja imajo veliko težo delovna mesta z višjo zahtevano izobrazbo, na primer v zdravstvu, šolstvu, raziskovanju in državni upravi. V zasebnem sektorju so skupaj zajete zelo različne dejavnosti, od financ in farmacije do trgovine, gradbeništva, gostinstva in podpornih storitev.
Finance visoko nad povprečjem, podporne dejavnosti na dnu
Najvišje povprečne plače so bile aprila v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Povprečna bruto plača je tam znašala 3649 evrov, povprečna neto pa 2201 evro.
Na drugem koncu lestvice so bile druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kjer je povprečna bruto plača znašala 1986 evrov, neto pa 1279 evrov. V to skupino spadajo različne podporne storitve za podjetja, med drugim čiščenje, varovanje, zaposlovalne storitve in oskrba stavb.
Razlika med dejavnostma je velika. Zaposleni v financah in zavarovalništvu so imeli v povprečju približno 1660 evrov višjo bruto plačo kot zaposleni v raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Pri neto plači je bila razlika nekaj več kot 920 evrov.
Takšne razlike pojasnijo, zakaj povprečna plača pogosto ne ustreza občutku večine zaposlenih. Visoke plače v nekaterih dejavnostih povprečje dvignejo, čeprav velik del zaposlenih prejema precej manj.
Večina zaposlenih je pod povprečjem
SURS je objavil tudi porazdelitev plač, preračunano na ekvivalent polnega delovnega časa. Po tem preračunu bi povprečna bruto plača za april znašala 2723 evrov, polovica zaposlenih pa bi prejela manj kot 2300 evrov bruto.
To je pomemben podatek. Povprečje je višje od mediane, ker ga navzgor vlečejo najbolje plačani zaposleni. Če bi vse zaposlene razvrstili od najnižje do najvišje bruto plače, bi bil zaposleni na sredini pri manj kot 2300 evrih bruto.
Povprečne bruto plače ni doseglo 64,9 odstotka zaposlenih. Skoraj dve tretjini zaposlenih sta bili torej pod zneskom, ki ga v javnosti najpogosteje razumemo kot »povprečno plačo«.
Tudi razpon na plačni lestvici je precejšen. Skoraj vsak četrti zaposleni, 23,4 odstotka, je prejel bruto plačo, nižjo od 1,2-kratnika minimalne plače. Na drugi strani je 28,9 odstotka zaposlenih prejelo več kot dvakratnik minimalne plače. Desetina zaposlenih je imela več kot 4241 evrov bruto, najvišji odstotek pa več kot 8224 evrov bruto.
Plača ni samo osnovni znesek
Aprilska bruto plača je bila sestavljena iz več delov. Osnovna plača je predstavljala 62,9 odstotka povprečne bruto plače. Nadomestila plače, ki bremenijo delodajalca, so imela 18,9-odstotni delež, dodatki 12,4-odstotnega, del plače za delovno uspešnost 5,5-odstotnega, plačilo za poslovno uspešnost pa 0,3-odstotnega.
Tudi zato se povprečna plača med meseci spreminja. Pri nekaterih zaposlenih se v posameznem mesecu poveča delež dodatkov, pri drugih nadomestila zaradi odsotnosti, drugje se izplačajo nagrade ali delovna uspešnost. Povprečna plača tako ni le odraz osnovnih plač, ampak tudi vsega, kar se v posameznem mesecu znajde na plačilnih listah.
Delež nadomestil plače je bil največji v rudarstvu, kjer je dosegel 25,5 odstotka bruto plače. Najmanjši je bil v gradbeništvu, 13,9 odstotka.
Zakaj se občutek plač razlikuje od povprečja
Aprilski podatki pokažejo, zakaj je treba plače brati v več plasteh. Povprečna plača je bila višja kot marca, a je bila realno nižja. Na letni ravni so plače še vedno rasle hitreje od cen. Javni sektor je aprila povprečje potegnil navzgor, zasebni sektor pa se skoraj ni premaknil.
Največja razlika pa je med povprečjem in dejansko porazdelitvijo. Povprečna bruto plača se je približala 2700 evrom, toda večina zaposlenih je prejela manj. Polovica jih je bila pod 2300 evri bruto, skoraj dve tretjini pa pod povprečno bruto plačo.
Zato en sam podatek o povprečni plači ne pove, kako živi večina zaposlenih. Pove, kam se premika skupno povprečje, ne pa tudi, kje je sredina plačne lestvice in koliko ljudi je pod njo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
