Tako delujejo žeparji: z zemljevidom v roki do vaše denarnice
Turisti so glavne žrtve žeparjev, ki delujejo večinoma v parih. Pri nas je malo več kot 100 primerov na leto, trend se počasi, a vztrajno povečuje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Večja skupina predvsem turistov je pravi magnet za žeparje. Z razmahom turizma se poleti za žeparje začne sezona, pri nas pa razmere vseeno še niso tako kritične kot v nekaterih evropskih metropolah, kot so Rim, Pariz ali Barcelona.
Na policiji so, v povezavi s to perečo težavo, opozorili, da redno spremljajo vse varnostno zanimive dogodke, po njihovih izkušnjah sodeč pa so žeparji najbolj aktivni v Ljubljani in nekaterih drugih najbolj obleganih turističnih točkah pri nas.
Tudi policisti v civilu
Tam je koncentracija ljudi in z njimi žeparjev največja, poleti, ko je pri nas tudi sicer največ turistov, pa policija na najbolj kritičnih poveča število patrulj, več policistov je na terenu tudi v civilnih oblekah, več je patrulj konjenikov ali vodnikov službenih psov. »Pri nas so najbolj kritične železniška postaja, avtobusna postaja, trgi in mesta, kjer se zbirajo tako domačini kot turisti. Da bi zagotovili ustrezno število policistov, policijske uprave sodelujejo med seboj, zato uporabimo pa tudi člane pomožne policije,« so povedali odgovorni.
Turistični vodnik Alan Premerl, ki vodi tako tujce po Sloveniji kot Slovence po tujini, pa pravi, da so tudi pri nas največje tarče predvsem azijski turisti. »Lahko rečem, da so malo lahkoverni, čeprav jih opozarjamo tako mi kot njihovi vodniki, ampak enostavno niso vajeni, da bi jim kdo kaj ukradel, niti niso vajeni, kako skrbeti za denarnice, telefone, nahrbtnike in podobno,« pravi Premerl.
Kot dodaja, žeparji najraje delujejo v paru, eden izmakne predmet in ga takoj preda drugemu, da tudi če ga kdo opazi ali ga ustavi, prvi pri sebi nima nič. Poleg tega se nekako »preoblečejo« v turiste, imajo v rokah tudi kakšne zemljevide in se dobesedno infiltrirajo v večje skupine turistov.
Že omenjeni zemljevidi so na eni strani krinka, na drugi pa tudi orodje, da z njim pokrijejo nahrbtnik in potem zakrijejo pogleda, kam z roko sežejo pod zemljevidom.
Praviloma niso nasilni
Njihov plen so predvsem gotovina, plačilne kartice in druge listine, redkeje pa nakit, ure ali preostale vrednosti, ki jih ima žrtev pri sebi. Prav tako si med seboj razdelijo vloge, če jih je v skupini več. »Velikokrat pa so med njimi tudi ženske in otroci. Izjemoma žeparki delujeta tudi sami, vendar to praviloma ni njihov način delovanja,« še dodajajo na policiji.
Žeparjenja v paru je pri nas največ, manj pa je primerov, ki jih vidimo tudi v drugih državah, ko tatovi kolesi ali mopedi dohitijo žrtev, ji sunkovito iztrgajo torbico in izginejo.
Po mnenju Premerla in po podatkih policije so žeparji večinoma tujci, veliko naj bi bilo Romunov in tudi žeparjev z Balkana, domačini pa se tega praviloma ne lotevajo.
»Velikokrat turiste peljem v Rim, tam je posebej problematično na podzemni železnici, pa tudi drugod je tako. Turisti se lahko zavarujejo na več načinov, da dajo roko na torbico, uporabljajo pasove pod majicami in podobno. Opažamo pa, da nas turisti vseeno zdaj jemljejo bolj resno, tako da v mojih skupinah zadnji dve leti nismo zaznali, da bi komu kaj ukradli,« še dodaja Premerl.
Slovenija kot palček na zemljevidu žeparjev
Kot pravi statistika, pri nas ta težava še ni tako zelo pereča. V letu 2023 so zaznali 99 primerov žeparstva, v 2024 že 110 in lani 116. Trend se torej povečuje, so pa do začetka junija letos v Sloveniji zaznali 55 primerov.
Nedavno se je spet zgodilo v Ljubljani, oškodovanci so sicer sami zaznali tatvino, a prvi storilec pri sebi ni imel ukradene denarnice in ga je oškodovanec izpustil. Na srečo pa so bili v bližini policisti, ki so oba storilca, 36- in 22-letnega tujca, potem prijeli, denarnico pa vrnili oškodovancu.
A tako uspešno preprečena tatvina je prej izjema kot pravilo, storilce večinoma najdejo v slabih tretjini vse primerov. Z drugimi besedami, če vas okradejo žeparji, je velika verjetnost, da se lahko kar poslovite od svojega imetja. Če pa žeparje zanima le denar in bančne kartice, pa mogoče lahko čez čas dobite nazaj vsaj dokumente, a tudi to je malo verjetno.
Delujte preventivno
»Tujo lastnino potem vržejo stran, da jo je težko spet najti, zato je pomembno, da imamo na potovanjih s seboj še kopijo osebnega dokumenta ali pa dva dokumenta, osebno izkaznico in potni list. Če ste na poti z avtobusom in v schengenskem območju, ni večjih težav, problem nastane, če se morate na letališču potem identificirati in ste brez osebnega dokumenta,« pa opozarja tudi Premerl.
Ko ste na poti v tujini in je okoli vas več ljudi, potem velja biti zelo pozoren in imeti ves čas oči na pecljih. Ne imejte pri sebi vseh dokumentov, tudi ne večje količine denarja, ko opazujete kakšno lokalno znamenitost, naj nekdo v skupini vseeno opazuje tudi druge ljudi v skupini. Včasih pa žal tudi to ne pomaga veliko.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
