Draginja: Kupna moč pod povprečjem EU, hrana pa že tako draga kot v Italiji
Slovenija je po kupni moči še pod povprečjem EU, cene hrane in brezalkoholnih pijač pa so se že izenačile z Italijo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija po kupni moči še vedno zaostaja za povprečjem Evropske unije, pri cenah hrane pa se je že povsem izenačila z Italijo.
Hrana in brezalkoholne pijače so bile lani pri nas po prvi oceni Eurostata enako drage kot pri zahodni sosedi, nekoliko dražje od povprečja EU ter cenejše kot v Avstriji in na Hrvaškem.
Statistični urad RS je objavil prve podatke Eurostata o paritetah kupne moči za leto 2025, ki zajemajo 36 evropskih držav.
Ti ne kažejo cen posameznih izdelkov v trgovinah, ampak primerjajo raven cen, BDP in dejansko potrošnjo med državami ob upoštevanju razlik v kupni moči.
Slovenija je bila lani pri dejanski individualni potrošnji na prebivalca pri 86 odstotkih povprečja EU, pri BDP na prebivalca pa pri 90 odstotkih. Obe vrednosti sta ostali enaki kot leto prej.
Zakaj je potrošnja pomembnejša od BDP
BDP na prebivalca je običajno merilo gospodarske razvitosti države, vendar za vsakdanje življenje gospodinjstev ne pove vsega.
Dejanska individualna potrošnja je za ljudi pogosto bolj poveden kazalnik, ker bolje pokaže, koliko dobrin in storitev si prebivalci dejansko privoščijo.
Po tem kazalniku je Slovenija lani dosegla 86 odstotkov povprečja EU. To pomeni, da je bila materialna blaginja gospodinjstev, merjena s potrošnjo v standardih kupne moči, za 14 odstotkov pod evropskim povprečjem.
Med 36 evropskimi državami je bil ta kazalnik najvišji v Luksemburgu, kjer je bil za 45 odstotkov nad povprečjem EU, najnižji pa v Bosni in Hercegovini, kjer je bil za 56 odstotkov pod povprečjem.
Gospodarska razvitost ostala pri 90 odstotkih EU
Tudi slovenski BDP na prebivalca v standardih kupne moči se ni spremenil. Lani je znašal 90 odstotkov povprečja EU, kar pomeni, da je bila Slovenija po tem kazalniku za desetino pod evropskim povprečjem.
Razlike med državami so pri BDP precej večje kot pri dejanski potrošnji. Luksemburg je bil po tem kazalniku za 139 odstotkov nad povprečjem EU, Bosna in Hercegovina pa za 64 odstotkov pod njim.
Pri Luksemburgu je takšne primerjave sicer treba brati previdno, saj nanje vplivajo posebnosti tamkajšnjega gospodarstva, močna finančna dejavnost in velik delež čezmejnih delavcev.
Za Slovenijo je pomembnejše, da se položaj glede na leto prej ni izboljšal.
Cene so v povprečju nižje, hrana pa ne
Skupna raven cen proizvodov in storitev za končno potrošnjo gospodinjstev je v Sloveniji lani dosegala 89 odstotkov povprečja EU. V povprečju je bila Slovenija torej še vedno cenejša od Unije kot celote.
Toda pri hrani je slika drugačna. Hrana in brezalkoholne pijače so bile v Sloveniji za odstotek dražje od povprečja EU.
V primerjavi s sosedami so bile enako drage kot v Italiji, v Avstriji so bile za osem odstotkov dražje, na Hrvaškem za štiri odstotke dražje, na Madžarskem pa za šest odstotkov cenejše kot pri nas.
Ta podatek je za gospodinjstva eden najbolj oprijemljivih. Pri BDP in kupni moči gre za statistične primerjave, cene hrane pa se poznajo pri vsakem nakupu.
Slovenija pri tej skupini ni več izrazito cenejša od zahodnih sosed. Pri hrani je na ravni Italije, nekoliko pod Avstrijo in Hrvaško, a nad Madžarsko.
Cenejši hoteli in gostinske storitve
Drugačna slika je pri gostinskih in nastanitvenih storitvah. Te so bile v Sloveniji cenejše kot v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.
V Avstriji so bile za 35 odstotkov dražje, v Italiji za 28 odstotkov, na Hrvaškem pa za tri odstotke.
Med sosednjimi državami je bila pri tej skupini cenejša le Madžarska, kjer so bile cene za pet odstotkov nižje kot v Sloveniji.
Podatek je zanimiv tudi zaradi turistične primerjave. Slovenija je pri gostinskih in nastanitvenih storitvah še vedno občutno cenejša od Avstrije in Italije, hkrati pa je že zelo blizu Hrvaški, ki je bila lani pri tej skupini nekoliko dražja.
Oblačila med dražjima in cenejšima sosedama
Večje razlike so bile tudi pri oblačilih. V Italiji so bila oblačila v povprečju za 11 odstotkov dražja kot v Sloveniji, v Avstriji za devet odstotkov. Na Madžarskem so bila za 13 odstotkov cenejša, na Hrvaškem pa za pet odstotkov cenejša kot pri nas.
Slovenija je tako pri oblačilih nekje med dražjima Avstrijo in Italijo ter cenejšima Madžarsko in Hrvaško.
Tudi ta podatek kaže, da splošna oznaka, ali je država draga ali poceni, hitro postane preveč poenostavljena. Odvisno je od tega, katero skupino izdelkov ali storitev primerjamo.
Zakaj se občutek draginje lahko krepi
Podatki pomagajo razložiti, zakaj se lahko občutek draginje krepi tudi v državi, ki je po splošni ravni cen še vedno pod povprečjem EU.
Slovenija je bila pri cenah proizvodov in storitev za gospodinjstva pri 89 odstotkih evropskega povprečja, pri dejanski potrošnji pa pri 86 odstotkih. Cene so torej v povprečju res nižje od evropskih, vendar ne toliko, da bi izničile zaostanek v potrošnji.
Pri tem je pomembno, da so nekatere najbolj vsakdanje postavke že blizu dražjim državam. Hrana je v Sloveniji stala toliko kot v Italiji in več od povprečja EU, čeprav je dejanska potrošnja gospodinjstev ostala pod evropskim povprečjem.
Prva ocena Eurostata zato kaže dvojno sliko. Slovenija je po kupni moči in gospodarski razvitosti še nekoliko pod povprečjem EU, pri cenah pa je odvisno od tega, kaj primerjamo.
Pri gostinskih in nastanitvenih storitvah ostaja cenejša od večine sosed, pri hrani pa se je že izenačila z Italijo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
