Bo sodišče stopilo na stran ljudem, ki so jih okradli prevaranti?
Z računa ji je izginilo skoraj 74 tisočakov, čeprav je bila banka pred tem na zlorabo opozorjena. Zdaj je na potezi vrhovno sodišče. Bo njegova odločitev prinesla več zaščite komitentom?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Primer ženske, ki so ji spletni goljufi z računa odnesli skoraj 74 tisoč evrov, višje sodišče pa je polovico odgovornosti za nastalo škodo pripisalo tudi banki, je zdaj v rokah vrhovnih sodnikov, saj sta revizijo vložili tako tožeča kot tožena stranka.
Pogovarjali smo se z oškodovankinim odvetnikom Maticem Škrinjarjem iz Odvetniške družbe Mihelj, Barbič in partnerji.
Vrhovno sodišče bo moralo med drugim odgovoriti na vprašanje, kateri zakon je treba uporabiti in kdo nosi škodo, ki nastane po tem, ko je bila banka že pravočasno obveščena o zlorabi. Prav v tem je po Škrinjarjevih besedah bistvo tega primera: banka je bila namreč že pred odtujitvijo denarja obveščena o zlorabi, pa ni storila dovolj, da bi jo preprečila.
Zakon to ureja, a sodišči se do določbe nista opredelili
Prav takšno situacijo ureja šesti odstavek 137. člena zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih. Ta določa, da ne glede na predhodna (neskrbna) ravnanja uporabnika iz prvega do četrtega odstavka istega člena banka praviloma nosi celotno izgubo, ki nastane po tem, ko je bila obveščena o zlorabi. Izjema je uporabnikovo goljufivo ravnanje ali prevara.
V tej zadevi se do te določbe vsebinsko ni opredelilo nobeno od nižjih sodišč. Škrinjar pa pričakuje, da se bo do nje opredelilo vrhovno sodišče. "Upam, da bo ugotovilo, da je banka v celoti odgovorna. Takšna odločitev bi pomembno zaščitila komitente vsaj v primerih, ko banko pravočasno in ustrezno obvestijo o zlorabi," je dejal za Svet24.
Ženska je z Goriškega
Oškodovanka (tožnica) z Goriškega, ki je malo pred upokojitvijo, je, ko je posumila, da je žrtev prevare, moža poslala na banko. Ta je zahteval, naj blokirajo vse, kar je mogoče. Bančna uslužbenka je sicer blokirala kartice, ne pa tudi spletne in mobilne banke. Šele zatem so sledili trije prenosi v skupni vrednosti 73.901 evra.
"Mi trdimo, da bi morala banka v trenutku, ko je bila obveščena o tem, da zloraba grozi, storiti vse, da bi to preprečila. Torej da bi blokirala vse, tudi spletno in mobilno banko, kar je mož tudi prosil. Ker banka tega ni naredila, pravimo, da je odgovorna za vso škodo, ki je nastala po obvestilu."
Prav zaradi pravočasnega opozorila banki se primer po Škrinjarjevih besedah razlikuje od številnih drugih spletnih prevar, pri katerih banka za zlorabo izve šele po tem, ko je bila transakcija že izvedena.
"V tem se ta primer razlikuje od drugih (podobnih zadev), kjer banka dobi obvestilo kasneje, ko je bil denar že odtujen ali transakcija izvedena. V tem smislu je že pomembna sodba višjega sodišča, bo pa še toliko bolj pomembna sodba vrhovnega, ker sodbe vrhovnega v taki zadevi doslej še ni bilo."
Sogovornik ob tem ne zanika napak oškodovanke. S prevarantom je govorila in mu omogočila oddaljen dostop do svojega računalnika. Sprožila je tak potek dogodkov, a je pravočasno posumila, da je nekaj narobe, in ukrepala, pred krajo denarja. "Po tem, ko je banka obveščena, mora storiti vse, kar je v njeni moči. Tudi če so ti ukrepi na videz hudi, je za uporabnika dosti bolje, če dan ali dva ne more dostopati do mobilne ali spletne banke, kot pa da so mu odtujeni vsi prihranki."
"Če bi mu to pojasnili, bi rekel: ja, to mi naredite"
Primer po Škrinjarjevem mnenju odpira tudi vprašanje, kako banke komitentom pojasnjujejo možnosti, ki jih imajo ob sumu zlorabe.
"Zelo je pomembno, da se v tej komunikaciji z banko točno opredeli, kaj je bilo blokirano, kaj se še da narediti, da res zavaruješ svoje prihranke. Naj bo komunikacija malo bolj odprta, tako kot pri zdravniku. Bančna terminologija je zapletena in prihaja do nesorazmerja informacij na strani banke in uporabnika."
Mož oškodovanke je prišel na banko z namenom, da bi preprečil dostop do ženinega denarja. Če bi mu bilo jasno pojasnjeno, katere možnosti ima, Škrinjar meni, da ne bi bilo dvoma, kaj bi zahteval.
"Če bi bilo temu gospodu jasno pojasnjeno, da sicer blokade računa dobesedno ni oziroma se uporablja v primeru izvršbe, ampak da obstaja blokada spletne in mobilne banke, bi on rekel: ja, ja, to mi naredite. Uslužbenka pa niti ni pojasnila, da to obstaja, ampak je zablokirala le kartico, ne pa digitalne in spletne banke."
Bi morale banke same zaznati sumljive transakcije?
Ob vse pogostejših spletnih prevarah je po sogovornikovih besedah treba jasneje določiti tudi odgovornost bank pri preprečevanju zlorab. Kot pravi, se v njihovi odvetniški družbi ukvarjajo z več primeri, ko so bili ljudje žrtve prevar prek telefonskih klicev ali sporočil SMS.
"Odločitev je pomembna, da se začne vzpostavljati neko razmerje med uporabniki in banko. V zadnjem času se začne pojavljati ogromno prevar, tudi mi se ukvarjamo z več primeri [...] Neke sodne prakse, ki bi razmejevala odgovornost med banko in uporabnikom, še ni," je dejal in dodal, da je izjemno pomembno, da banke poleg odgovornosti sprejmejo tudi interne procedure, ki bi take stvari preprečile.
Po njegovem sodobna tehnologija omogoča tudi spremljanje neobičajnih vzorcev transakcij.
"Vsa sodobna tehnologija omogoča, da bi se v realnem času pregledovale neke posebnosti transakcij in bi bili uporabniki takoj opozorjeni. Če jaz kar naenkrat naredim nek nakup iz Amerike ali pa nakažem denar nekomu v neko državo, ki mu še nikoli nisem nakazoval, je lahko znak, da je nekaj narobe."
V takšnem primeru bi lahko banka uporabnika poklicala in preverila, ali je transakcijo res opravil, ga opozorila ali pa plačilo začasno zadržala. Nekatere banke to danes sicer že počnejo, ne pa vse. "Banka je profesionalna institucija in mora ravnati izjemno skrbno, ker ji zaupamo vse svoje prihranke," je prepričan.
Denar je že dobila, a ga bo morda morala vrniti
Višje sodišče je banki, kot omenjeno, pripisalo polovično odgovornost, zato je oškodovanka polovico izgubljenega denarja, približno 37 tisoč evrov, že dobila povrnjeno. Toda zaradi obeh revizij tudi ta denar še ni dokončno njen.
"Možni sta dve opciji: morda bo morala vse to vrniti, če bo vrhovno sodišče odločilo, kot predlaga banka, obstaja pa tudi možnost, da ji bo banka morala vrniti še drugo polovico, če bo uspel naš predlog."
Po odločitvi vrhovnega sodišča bi sicer teoretično ostala še možnost ustavne pritožbe, vendar odvetnik pričakuje, da bo s sodbo vrhovnih sodnikov ta zgodba najverjetneje končana.
Če bi vrhovno sodišče odločilo, da banka ne nosi odgovornosti, je sogovornik do takšne odločitve izjemno kritičen.
"Po moji oceni bi bila takšna odločitev ne samo nezakonita, ampak tudi zelo nepravična do varčevalcev. S tem bi kakršnakoli obvestila uporabnikov postala brezpredmetna. Obvestim banko, da je moja kartica zlorabljena, blokirajte jo. Če banka ne naredi nič ali pa naredi nekaj drug dan, ne nosi nobene odgovornosti. Takšno sporočilo bi bilo povsem neprimerno."
Odločitev vrhovnega sodišča bo tako pomembna precej širše od konkretnega spora za skoraj 74 tisoč evrov. Lahko bi prvič jasneje začrtala mejo med odgovornostjo uporabnika in banke v primerih, ko je banka o nevarnosti zlorabe obveščena še pravočasno. "Neposredno bo ta odločitev vplivala na to, ali je uporabnik lahko še odgovoren za to, kar se zgodi potem, ko obvesti banko. Mislim, da bi tukaj moral biti odgovor jasen: ne," zaključi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
