Profimedia

Na ministrstvu za solidarno prihodnost želijo s predlogom novele zakona o dolgotrajni oskrbi izboljšati izmenjavo informacij med ministrstvom, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in izvajalci dolgotrajne oskrbe, je na novinarski konferenci po koncu današnje seje sveta povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Predstavnikom sindikatov se predlog novele zakona zdi pomemben, ker bo omogočil čim boljše izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi, je dejala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. V skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi se bo namreč s 1. julijem začel pobirati prispevek za dolgotrajno oskrbo, prav tako se bo takrat začela izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu. S 1. decembrom pa se bo začela izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Delodajalski strani se medtem še vedno poraja dvom o izračunih vladne strani o tem, koliko sredstev je treba zagotoviti za nadaljevanje izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Prispevek se bo namreč po besedah Mitje Gorenščka iz Gospodarske zbornice Slovenije letos pobiral šest mesecev, zbrana sredstva pa se bodo porabljala samo decembra, ko se bo začela izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Predlagajo, da se prispevna stopnja bodisi uveljavlja postopno bodisi se začne prispevek pobirati z zamikom enega leta. Na koncu so sprejeli ministrov predlog, da odgovore na svoja vprašanja glede financiranja dobijo v naslednjih 14 dneh.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je bil prav tako nezadovoljen, ker ne dobijo jasnih odgovorov, koliko sredstev je treba zbrati in kako se bodo porabljala. Glede na to zahtevajo preglednost, je bil odločen.

Pri predlogu novele zakona o osebni asistenci sindikati menijo, da pomeni pomembne korake pri zaščiti osebnih asistentov in pri ustreznem plačilu za njihovo delo. S tega vidika ugotavljajo, da mora predlog naprej. A še pred njegovo vložitvijo v zakonodajni postopek pričakujejo usklajevanje točk, ki so še ostale odprte, je dejala Vuk.

Andreju Zorku iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije se zdi prav, da imajo osebni asistenti vse pravice, ki gredo zaposlenim, pa naj gre za področje zakona ali za področje kolektivne pogodbe dejavnosti, ki se lahko uporablja za osebno asistenco.

Tako je treba po njegovih besedah določiti denimo dodatek zaradi neenakomerno razporejenega delovnega časa in pravico do solidarnostne pomoči. Nekatere pravice po kolektivni pogodbi dejavnosti so zdaj v predlogu kot zakonske pravice, in ne več pravice iz pravilnika, kar je velik korak naprej, je poudaril. A se hkrati ne more znebiti občutka, da nekatere pravice niso priznane samo zato, ker ministrstvo za finance noče zagotoviti dodatnih finančnih sredstev.

Nasprotuje varčevanju pri pravicah ljudi. Glede na to pričakuje, da se bodo z ministrstvom za delo še pred vložitvijo zakona v zakonodajni postopek usklajevali glede odprtih vprašanj.