Zapuščena vozila preplavljajo Ljubljano. Številke strmo rastejo
Starost našega voznega parka je več kot 11 let, zato bo odsluženih vozil vedno več. Če ga lastnik ne odda v sistem reciklaže, rjavi na parkirišču in odžira prostor.
V povprečju v Sloveniji iz prometa izločimo med 60.000 do 80.000, glede na hitrost obnavljanja voznega parka pa bo ta številka v prihodnje še večja. A v sistemu razgradnje jih konča le desetina ali dobrih 8000 vozil. Kje so torej ostala vozila? Velikokrat kar na parkiriščih, najraje v spalnih naseljih, kjer pa prostora za parkiranje že tako ali tako primanjkuje.
»Največ zapuščenih vozil zaznamo na parkiriščih v spalnih naseljih, saj so prebivalci bolj pozorni na takšna vozila in jih pogosteje prijavijo. Kljub temu pa se zapuščena vozila lahko pojavljajo tudi na drugih lokacijah, kot so travniki ali obrobna parkirna območja,« so še povedali na občini Ljubljana.
V Ljubljani do 1000 vozil na leto
Zato je najbolj pereč težav zapuščenih vozil v urbanih okoljih. V Ljubljani na primer so lani obravnavali 813 primerov zapuščenih vozil, v povprečju na leto pa gredo številke tudi že proti 1000 primerom. V primerjavi z 2023 so lani odmaknili za 70 odstotkov več prijavljenih zapuščenih vozil, prav tako pa se je skoraj za polovico povečalo število odvozov s pajki.
V primeru zaznave domnevno zapuščenega vozila lahko občani in ostali podajo prijavo na Mestno redarstvo po telefonu ali elektronskem sporočilu na naslov glavna.pisarna@ljubljana.si. »Pri tem je dobrodošlo, da se ob prijavi poda čim več podatkov o zapuščenem vozilu, to so lokacija, barva in tip vozila, fotografija. Prijavo se lahko sporoči tudi na številko 113 oziroma na krajevno pristojno policijsko postajo,« dodajajo na občini Ljubljana.
Globa je 120 evrov
Odstranitev zapuščenega vozila sicer poteka po določenem vrstnem redu. Ko inšpektor za ceste ali občinski redar najde zapuščeno vozilo, namesti nanj pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev vozila najkasneje v treh dneh od dneva izdaje odredbe. »Če zapuščeno vozilo ni odstranjeno v tem roku, ga odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se lahko, potem ko se pridobi serijska številka šasije vozila, zapuščeno vozilo uniči ali proda. Odstranitev vozila iz prvega ali tretjega odstavka tega člena se opravi na stroške lastnika vozila. Z globo 120 evrov se kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani, kljub temu, da je bila odrejena odstranitev,« pa so povedali na direktoratu za okolje, sektor za odpadke.
Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo uniči ali proda. Mestno redarstvo je v tovrstnih primerih pristojno za ukrepanje zgolj v primerih, ko gre za zapuščeno vozilo na javni površini. Zapuščeno vozilo odstrani na podlagi odredbe na varovani prostor. »Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da se z globo 120 evrov kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani,« so še povedali na občini Ljubljana.
Lastnika najdejo v vsakem primeru
Če je vozilo brez registrskih tablic oziroma je registracija že potekla, redarji nanj najprej namestijo odredbo, da ga mora lastnik umakniti v roku treh dni.
Če ob ponovnem pregledu redarjev vozilo še vedno stoji na istem mestu, lastnika čaka že omenjena 120-evrska globa, podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice pa vozilo odpelje na varovano parkirišče. A tudi če na vozilu ni registrske tablice, kar je najbolj pogosto, lahko ugotovijo lastništvo na osnovi VIN številke vozila. Sam odvoz stane 100 evrov, po 24 urah pa začne teči hramba, ki stane pet evrov na dan. Vozilo hranijo največ 90 dni oziroma treh mesecih, strošek hrambe pa lahko le še naraste.
Na občini Ljubljana pa lastnikom odsluženih vozil svetujejo, da lahko izkoristijo možnost brezplačnega odvoza in razgradnje izrabljenega vozila. Na primer s klicem na podjetje Ekomobil, ki poskrbi, da sta odvoz in razgradnja vozila opravljena na okolju prijazen način.
Zapuščenih vozil pa je v zadnjem času vseeno vedno več, odgovorni pa menijo, da gre velikokrat za povsem socialni problem, ko si ljudje ne morejo privoščiti servisa vozila, da bi ga pripravili na registracijo, ali pa so v nekem zapuščinskem postopku.
Ekološka in ekonomska škoda je velika
In ne le, da so »odžiralci« parkirnih prostorov, taka vozila so nevarna tudi za okolje, saj vsebuje tako izrabljeno motorno vozilo več kot 30 kilogramov nevarnih snovi. Med njimi so svinec, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, PCB, olja, tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine, gorivo, akumulator, zaradi katerih ga uvrščamo med nevarne odpadke. To pomeni 95 odstotkov teže izrabljenega vozila za ponovno uporabo in predelavo.
Torej naj bi šlo le v klasične odpadke z odlaganjem le pet odstotkov teže praznega vozila. Za ponovno uporabo so primerni deli, ki niso vitalnega pomena za varnost vozila in potnikov kot so nepoškodovane šipe, luči, motor in deli motorja, deli karoserije. Po podatkih združenja proizvajalcev avtomobilska industrija porabi kar 42 odstotkov vsega aluminija v Evropi, 44 odstotkov magnezija, 63 odstotkov platinskih kovin, 67 odstotkov naravne gume in 30 odstotkov redkih kovin, te potrebe pa se z večjo elektrifikacijo vozil le še povečujejo. Zato se ob tem, da vse odslužena vozila ne gredo v reciklažo, poleg škode naravi, ustvarja tudi velika ekonomska škoda, ki na leto samo pri nas meri okoli pet milijonov evrov.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
