Profimedia

Nemška avtomobilska industrija, pa ne le v tej državi, je pred najostrejšimi spremembami do zdaj. Že tako to pomembno vejo industrije v Evropi dušijo visoki stroški dela in energije, močne tuje konkurence, predvsem kitajske, zaradi prisilnega prehoda na električna vozila pada prodaja, motenj v globalnih dobavnih verigah pa tudi ne manjka.

Zdaj vse evropske proizvajalce čaka nov regulativni val. Bruselj napoveduje nova pravila, ki bodo močno spremenila razvoj in proizvodnjo vozil. Stroški novih zahtev naj bi bili tako visoki, da nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko avtomobil postal luksuz, množice pa bi bile prisiljene spet sesti na kolo.

Medtem ko se VW, BMW, Mercedes in Opel soočajo z možnostjo zapiranja tovarn, ker dobava ključnih čipov zaradi nizozemskih odločitev ostaja negotova, se vrstijo nove zahteve, ki naj bi zagotovile »avtomobil prihodnosti«, a je po ocenah industrije vprašanje, ali bo tak avtomobil sploh mogoče izdelati za razumen denar.

Profimedia

Euro 7 je prelomnica, ki spreminja logiko regulacije

V središču prihajajočih sprememb je obsežen paket okoljskih zahtev Euro 7, ki prvič večji poudarek namenja neizpušnim emisijam – torej prahu, ki nastaja pri zaviranju, obrabi gum in asfaltu. Do zdaj so bile regulacije usmerjene predvsem v izpuste iz izpušnih cevi, čeprav so se ti zaradi modernih filtrov v zadnjem desetletju močno zmanjšali. Evropska agencija za okolje navaja, da danes več kot 60 odstotkov delcev PM2,5 in kar 70 odstotkov PM10 na cestah izvira prav iz obrabe zavor, gum in cestišč.

Švica

Uvajajo nov davek na električna vozila

Električna vozila niso izjema

Neizpušne emisije povzročajo tudi električni avtomobili, tega se verjetno odločevalci niti ne zavedajo. Masa električnega vozila je pogosto večja, zato se pnevmatike in zavore obrabljajo še hitreje. Raziskave so pokazale, da lahko sodobne pnevmatike ustvarjajo več 100-krat več delcev kot jih izpusti motor z notranjim zgorevanjem z ustreznimi filtri. Euro 7 zato prvič določa omejitve za zavorni prah: 3 miligrame na kilometer za električna vozila in 7 miligramov na kilometer za ostala, po letu 2035 pa enotno 3 miligrame za vse. Uvaja se tudi merjenje ultradrobnih delcev pod 10 nanometri pri bencinskih motorjih.

In še vedno na veliko grozo proizvajalcev v Bruslju vztrajajo pri prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem po letu 20235.

Profimedia

Dodatne zahteve in visoki stroški za kupce

Nemčija poleg evropskih pravil uvaja še vrsto domačih ukrepov. Kljub krizi v industriji namerava zvišati zneske kazni za povečane izpuste CO2, kar bo gorivo podražilo za več centov na liter.

Hkrati pa uvaja davčne ugodnosti za električna vozila vse do 100.000 evrov vrednosti, kar kritiki označujejo kot »socialno zaščito premožnih kupcev«. Obvezni naj bi postali še 5G eCall sistemi, napredni tahografi in digitalni »okoljski potni listi«, ki zahtevajo stalno beleženje delovanja vozila ter programske nadgradnje.

Birokratski val in grožnja višjih cen

Posamezni ukrepi pa so velik tehnološki in administrativni pritisk. Novi testi vzdržljivosti določajo, da morajo emisijski sistemi brezhibno delovati najmanj 160.000 kilometrov oziroma osem let (v nekaterih predlogih tudi 200.000 kilometrov ali 10 let). To pomeni dražje komponente, kompleksnejše homologacije in večje tveganje, da bodo starejša vozila pogosteje padla na tehničnih pregledih.

Profimedia

Električna vozila pod pritiskom

Ker električni avtomobili niso več politični ljubljenci zelenega prehoda, so pod drobnogledom tudi njihovi proizvajalci. Zahtevajo večje garancije za trajnost baterij, ki bodo morale zdržati veliko več. Tako bodo zahtevali, da še po 100.000 prevoženih kilometrih premore 80 odstotkov zmogljivosti in 72 odstotkov po osmih letih oziroma 160.000 kilometrih. Poleg tega nemške zavarovalnice uvajajo drastično različne premijske razrede, kar utegne nakup e-vozil še dodatno podražiti.

Zgodovina Revoza

Od legendarne katrce do električnega Twinga

Industrija pred nevarno točko preloma

Nemška Bundesbanka opozarja, da je proizvodnja vozil in delov v državi danes 15 do 25 odstotkov nižja kot leta 2017. Veliki dobavitelji zapirajo tovarne ali se selijo v tujino, Ford je občutno zmanjšal število zaposlenih, dobički premium znamk pa padajo. Medtem Kitajska prevzema globalno vodstvo na področju električnih vozil in baterij, nemški proizvajalci pa izgubljajo mednarodno konkurenčnost. Volkswagen se sooča z resnimi težavami, politični zapleti pa še dodatno otežujejo iskanje stabilne industrijske strategije.

A vse to birokratov v Bruslju očitno ne skrbi preveč, tudi če zaradi njihovih odločitev brez dela ostane več 100.000 ljudi.