Nika Kovač: Spremenili smo zgodovino Evrope – Slovenija je lahko ponosna
Evropski parlament je podprl resolucijo "Moj glas, moja odločitev". Kljub nasprotovanju slovenskih desnih in evropskih (skrajno) desnih poslancev je iniciativi uspelo.
Evropski parlament je danes podprl resolucijo o evropski državljanski pobudi »My Voice, My Choice«.
Gre za pomembno zmago gibanja pod vodstvom Nike Kovač, ki je kljub silovitemu odporu konservativnih sil in cerkvenega vrha uspelo prepričati večino poslancev, da Evropska unija potrebuje konkreten finančni mehanizem za zagotavljanje dostopa do varnega splava.
Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu je za resolucijo v podporo pobudi glasovalo 358 evroposlancev, 202 sta bila proti, 79 pa vzdržanih.
»Pripravljali smo se na poraz, a smo spremenili zgodovino Evrope«
Nekaj ur po razglasitvi rezultatov se je prek videopovezave iz Strasbourga oglasila vidno ganjena Nika Kovač. Priznala je, da je bila pot do zmage v zadnjih dneh vse prej kot gotova.
»Zadnja dva dneva sta bila za nas grozna. Bili smo prepričani, da nimamo možnosti za zmago,« je dejala direktorica Inštituta 8. marec in pojasnila, da so se zaradi manevrov 'ekstremističnih poslancev', kot se je izrazila, in precedenčnega glasovanja o nasprotni resoluciji ponoči že pripravljali na scenarij poraza.
A razplet je presenetil tudi pobudnike same. »Zmagali smo vsa štiri glasovanja. Danes lahko s ponosom rečem, da smo spremenili zgodovino Evrope in da majhna Slovenija pelje boj naprej,« je poudarila.
Uspeh je opisala kot zmago vključujočega gibanja in dokaz, da lahko »skupina punc« postane enakovreden partner v evropskih institucijah.
Čustvenega naboja vodja kampanje ni skrivala: »Vse smo jokale. Ljudje nas ustavljajo in jokajo z nami, pravijo, da smo v Evropski parlament prinesli zgodovinsko priložnost.«.
Oster odziv na slovenske evropske poslance desnice
Slovenska aktivistka se je ostro odzvala tudi na ravnanje slovenskih poslancev desnice, ki so z alternativnimi resolucijami skušali blokirati pobudo.
Njihove poteze je označila za »bedne in patetične politične igrice« ter jih obtožila zavajanja glede poseganja v pristojnosti držav članic.
Kot ključni protiargument njihovim trditvam je Nika Kovač navedla pismo več kot 60 mednarodnih pravnikov, ki so potrdili, da pobuda ne krši evropskih kompetenc, saj temelji na prostovoljnem pristopu.
Glede dejstva, da so tudi nekatere poslanke glasovale proti pravicam žensk, pa je obraz gibanja dejal: »To je dokaz, da boj za pravičen svet ni pogojen s spolom. Avtoritarne stranke napadajo svobodno odločanje ne glede na spol.«.
Kaj sledi
Kljub današnjemu slavju v Strasbourgu je treba opozoriti, da je izglasovana resolucija za Evropsko komisijo, ki je zdaj na potezi, formalno nezavezujoča.
Končna odločitev o tem, ali bo pobuda prešla v zakonodajni predlog, bo znana 2. marca 2026.
Današnji »da« Evropskega parlamenta ima kljub temu veliko politično težo.
S tem, ko je Evropski parlament kot edina neposredno izvoljena institucija EU podprl mehanizem, se je pritisk na Komisijo drastično povečal, možnosti za sprejetje predloga pa so se znatno zvišale.
Pred dogodkom
»Danes bomo pisali zgodovino. Danes kažemo svetu, predvsem pa našim državljanom, da EU stoji ob strani ženskam,« je tiskovno konferenco v Strasbourgu, le nekaj ur pred glasovanjem, odprla švedska evroposlanka Abir Al-Sahlani (Renew).
V čustvenem nagovoru je poudarila odpornost gibanja proti napadom »anti-gender« skupin in skrajne desnice z besedami: »Smo 'čarovnice', ki jih niso mogli sežgati. Smo 'čarovnice', ki jih niso mogli utišati.«.
Sporočila s tiskovne konference
Rdeča nit nastopov je bila opozorilo na realne posledice, ki jih prinaša nedostopnost splava v Evropi.
Poljska evroposlanka Joanna Scheuring-Wielgus (S&D) je izpostavila dramatičen zgodovinski obrat. Spomnila je, da so v preteklosti Francozinje in Švedinje hodile na splav na Poljsko, danes pa je situacija obrnjena – Poljakinje so prisiljene iskati pomoč v tujini.
Opozorila je, da se zdravniki na Poljskem bojijo opravljati posege ali se sklicujejo na ugovor vesti, zaradi česar so ženske, kot so Agnieszka, Justyna in Izabela, izgubile življenje. »To je sramota za mojo vlado,« je bila ostra.
Francoska poslanka Emma Fourreau (The Left) je opozorila, da gre pri pobudi »My Voice, My Choice« predvsem za vprašanje socialne pravičnosti, saj si potovanja v tujino ne morejo privoščiti revne ženske.
»Danes so oči Evrope uprte v nas,« je dejala in napovedala nadaljevanje boja ne glede na izid.
Švedska poslanka Alice Bah Kuhnke (Zeleni) je poudarila, da finančni mehanizem, ki ga predlaga pobuda, temelji na prostovoljnosti (»opt-in«) in ne obvezuje držav, ki pri njem ne želijo sodelovati.
Pobudnica Nika Kovač je v svojem nastopu izpostavila, da je kampanja dokazala, da reproduktivne pravice niso levo ali desno vprašanje, temveč točka povezovanja. »Spoznali smo, da so institucije, ki so se nam zdele strašljive, polne ljudi, ki želijo delati dobro,« je dejala in dodala, da gibanje ne verjame v poraze, temveč le v to, da so nekateri boji daljši.
Kaj je na mizi?
Osrednji predlog pobude je vzpostavitev finančnega mehanizma, ki bi državam članicam omogočil črpanje sredstev EU za zagotavljanje varnega splava ženskam iz drugih držav članic. Predlog je pravno zasnovan tako, da ne posega v nacionalno zakonodajo, kar pa ni ustavilo ostrega odpora konservativnih sil.
V Evropskem parlamentu so bile vložene štiri alternativne resolucije, ki jih podpirajo tudi slovenski evroposlanci desnice (Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims, Zala Tomašič, Matej Tonin).
Argument subsidiarnosti (EPP): Najmočnejša resolucija, ki jo je podprlo konservativno krilo EPP, se izogiba vsebinski razpravi o splavu in se osredotoča na pravni argument, da EU nima pristojnosti za urejanje tega področja (načelo subsidiarnosti). To stališče so s podpisi podprli vsi omenjeni slovenski poslanci.
Pravica do splava je sicer že omogočena po celotni Evropski uniji. Vprašanje današnje resolucije je predvsem v tem, ali bo EU finančno pomagala ženskam splav upraviti v članicah, kjer je ta dostopen.
Demografija in ugovor vesti (ECR): Resolucija skupine ECR, ki so jo pri glasovanju podprli poslanci SDS in NSi, poudarja »kulturo življenja« in zahteva absolutno zaščito pravice zdravnikov do ugovora vesti.
Ideološki boj (PfE, ESN): Skrajno desne skupine v svojih resolucijah splav enačijo z »moralnim propadom« in opozarjajo pred »ideološko kolonizacijo« Bruslja.
Vprašanje ustavne skladnosti
Ravnanje slovenskih evroposlancev pri tem glasovanju vzbuja pomisleke o tem, kako se njihova stališča v Bruslju ujemajo z vrednotami domačega ustavnega reda. 55. člen Ustave Republike Slovenije namreč jasno določa: »Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine.« .
Podpora slovenskih poslancev (Tomc, Zver, Grims, Tomašič, Tonin) resolucijam, ki nasprotujejo financiranju splava in ga ne priznavajo kot temeljno pravico, se zdi v konceptualnem razkoraku s tem členom.
Stališče Cerkve: »Hudo nasprotovanje moralnemu zakonu«
V razpravo je z dokumentom, objavljenim na predvečer glasovanja, močno posegla tudi Komisija škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE). Njihovo stališče je jasno: splav ni zdravstvena storitev, temveč dejanje, ki ga je treba preprečiti.
Škofje trdijo, da bi EU s financiranjem splava prestopila mejo nevtralnosti in podprla »kulturo smrti«. Svojo argumentacijo strateško opirajo na pravo EU, in sicer na člen 168(7) PDEU, ki določa odgovornost držav članic za zdravstveno politiko. Po njihovem mnenju pobuda poskuša obiti nacionalne pristojnosti in vsiliti zakonodajo državam, ki ščitijo nerojeno življenje.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
