Slovensko gospodarstvo med najboljših deset na svetu
Slovenija se je v lestvici The Economist uvrstila na 9. mesto med 36 državami. Najbolje se je letos v svetovnem merilu odrezala Portugalska.
Slovenija se je v letošnji primerjavi gospodarske uspešnosti, ki jo že peto leto zapored pripravlja revija The Economist, uvrstila na deveto mesto med 36 državami. Za svetovno ekonomijo letos ni kazalo najbolje. Svet je namreč aprila pretresla nova trgovinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vlagatelji in ekonomisti pa so napovedovali globoko recesijo. V tem turbulentnem obdobju uvrstitev Slovenije kaže na razmeroma trdno odpornost slovenskega gospodarstva pred mednarodnimi ekonomskimi vplivi impulzivnih odločevalcev.
Črni scenariji in napovedi strokovnjakov se za zdaj niso uresničili. Svetovni BDP naj bi se letos povečal za približno 3 odstotke, kar je približno enaka rast kot lani. Economist dodaja, da brezposelnost v razvitih državah ostaja relativno nizka, borzni trgi pa so prinesli še eno leto solidnih donosov. Glavna globalna težava ostaja inflacija, ki je v številnih državah OECD še vedno nad ciljno ravnjo dveh odstotkov.
Kako je potekala odločitev?
The Economist je gospodarstva ocenjeval na podlagi petih kazalnikov: osnovne inflacije, širine inflacije, rasti BDP, zaposlenosti in uspešnosti borznih trgov. Na tej podlagi je bila za leto 2025 najuspešnejša Portugalska, sledijo Irska, Izrael, Kolumbija in Španija.
Vzpon južne Evrope
Po lanskem prvem mestu Španije je letos na vrhu seznama Portugalska, ki je združila nadpovprečno gospodarsko rast, nižjo inflacijo in zelo uspešen borzni trg. Visoko so se uvrstile tudi nekatere druge države evrskega območja, ki so se še pred desetletjem soočale z globokimi krizami – med njim tudi Grčija na šestem mestu.
Izrael je nadaljeval okrevanje po burnem letu 2023, Irska pa je za las zgrešila prvo mesto. Tudi Kolumbija je izstopala z močno rastjo in dobrimi borznimi rezultati.
Sever Evrope razočaral, ZDA v povprečju
Na dnu lestvice so se znašle Estonija, Finska in Slovaška. Nemčija je sicer nekoliko napredovala, a jo še vedno zavira šibek trg dela. Združeno kraljestvo je imelo povprečno leto, Francija pa kljub političnim pretresom ostaja razmeroma stabilna.
Združene države Amerike so se uvrstile šele v sredino lestvice. Trg dela ostaja močan, a je relativno visoka inflacija znižala skupno oceno.
Inflacija najvišja v Turčiji
Osnovna inflacija ostaja ključni kazalnik. Najbolje so ocenjene države, ki so blizu cilja dveh odstotkov. Najslabše se je v tej kategoriji odrezala Turčija, kjer inflacija močno presega vse druge. To je predvsem rezultat nekonvencionalne politike predsednika Erdogana. Estonija se še vedno pobira po energetskem šoku leta 2022, v tretjem četrtletju leta 2025 je inflacija tam znašala skoraj sedem odstotkov.
Po drugi strani so težava tudi zelo nizke stopnje inflacije, denimo na Švedskem, kjer ekonomisti že opozarjajo na tveganje deflacije. Podobno velja za Finsko in Švico.
Kazalnik širine inflacije kaže, kako razširjene so podražitve. V ZDA in Avstraliji večina izdelkov in storitev še vedno raste hitreje od dveh odstotkov letno, kar kaže na vztrajnejše inflacijske pritiske, poroča Economist.
Danska borza letos porazno
Portugalska izstopa tudi pri gospodarski rasti in zaposlovanju – predvsem zaradi turizma in priliva premožnejših priseljencev. Češka se je z dobro rastjo proizvodnje in zaposlenosti prebila v zgornjo tretjino lestvice, medtem ko je zaposlenost v Južni Koreji upadla.
Na borzah presenečenj ni manjkalo. Ameriške delnice so rasle zmerno, Francijo je zavirala stagnacija nekaterih delnic, najslabše pa se je po tem merilu odrezala Danska, tudi zaradi padca vrednosti podjetja Novo Nordisk. Največje dobičke so vlagatelji dosegli drugje – predvsem v Izraelu, kjer so delnice Bank Leumi v letu dni poskočile za približno 70 odstotkov, in na Portugalskem, kjer je borza zrasla za več kot 20 odstotkov.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
