Jure Kljajić

Poslanci so s 46 glasovi za in 25 proti podprli zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki posega v več drugih zakonov. Med drugim predvideva možnost pogodbenega sodelovanja javnih zavodov z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti, enkratno finančno pomoč bolnišnicam in spodbudo za izbiro specializacije iz urgentne medicine.

Zakon med drugim prinaša mentorski dodatek in dodatek za izbiro specializacije iz urgentne medicine. Prinaša tudi spremembe pogojev za vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Kot je danes v državnem zboru poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar, zakon omogoča tudi daljše prehodno obdobje za pridobitev menedžerskih kompetenc ter priznava tudi znanja, pridobljena v tujini.

Drugi ključni poudarek zakona je odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi, je dodala. Zakon prinaša dodatne nadzore Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije nad pravilnim poslovanjem zavodov in dodatne nadzore nad koriščenjem pravice do bolniškega nadomestila. "Zakon bo pomembno prispeval k stabilnosti sistema," je dejala Humar.

Opozicija zakonu nasprotovala, naslavljal naj bi posledice in ne vzrokov

Jelka Godec (SDS) je v predstavitvi poslanskih skupin koaliciji očitala, da z zakonom dokončno ruši pravni red v Sloveniji. "Po vaši slavni, opevani reformi ste povzročili odhod zdravnikov, zaradi česar bolniki ostajajo brez zdravstvene obravnave. Danes ponovno sprejemate šesti interventni zakon za stabilizacijo zdravstvenega sistema, ki ste ga po mnenju predsednika vlade že stabilizirali," jim je očitala. Napovedala je, da v SDS zakona ne bodo podprli.

Iskanje rešitev

Kirurgom ponujajo možnost, da se ponovno zaposlijo

Interventnemu zakonu so nasprotovali tudi v poslanski skupini NSi. Prepričani so, da bolniške staleže daljša slaba dostopnost do zdravnika. Iva Dimic je prepričana, da so v koaliciji bolniško odsotnost naslovili na napačen način. Meni, da je treba za vse bolnike, ki čakajo nad dopustno dobo, uporabiti vse proste kapacitete, ne glede na izvajalca.

Interventni zakon rešuje posledice, ne pa vzrokov sistemskih težav, je dejal Tine Novak iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Dodal je, da hkrati posega v strokovno avtonomijo, pravno državo in krha zaupanje med bolniki z zdravstvenimi delavci in državo. "Slovenija ne potrebuje več interventnih zakonov, ampak resno reformo in urejeno ter predvidljivo in pravično zdravstvo," je dejal.

Robert Balen

Kritike tudi v koaliciji: Zakon je nujen ukrep, a spremembe bi morale biti sistemske

Bojana Muršič (SD) je poudarila, da se v poslanski skupini SD pridružujejo mnenju, da bi bilo treba k reševanju razmer v zdravstvu pristopiti bolj celovito in sistemsko, a hkrati prepoznavajo nujnost trenutne situacije. Zakon so zato podprli v interesu bolnikov, zaposlenih v zdravstvu in stabilnosti javnega zdravstvenega sistema.

V poslanski skupini Levica se z večino ukrepov, ki jih prinaša interventni zakon, strinjajo in jih ocenjujejo kot pozitivne, je dejala Nataša Sukič. Hkrati pa nasprotujejo zategovanju pasu pri bolniških odsotnostih. Ker DZ ni sprejel dopolnil, ki so jih predlagali in s katerimi bi črtali spremembe nadzora nad bolniškimi odsotnostmi, na koncu poslanci Levice zakona niso podprli.

Necenzurirano

Preobrat v radiologiji: Grožnje zdravniških združenj so bile prazne

Svoboda: Zakon ni idealen, zadev se bomo znova lotili kmalu

Tudi poslanka Svobode Tamara Kozlovič je priznala, da interventni zakon ni idealna pot za ureditev področij, ki jih z njim urejajo. "Določene rešitve zagotovo sodijo v sistemske zakone in jih bomo tam tudi uredili. Takoj, ko bo to politično in postopkovno mogoče," je napovedala. Izpostavila je, da zakon med drugim uvaja boljši nadzor nad izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki delajo v javni zdravstveni mreži, celostno zagotavlja sredstva za plačilo stroškov mentorstva v okviru izvajanja praktičnega pouka učencev in študentov in postavlja temelje za boljši nadzor tudi nad tistimi, ki neupravičeno zlorabljajo bolniški stalež.

V Svobodi so v razpravi poudarili, da je namen interventnega zakona zagotavljanje primerne obravnave bolnikom in sankcioniranje tistih, ki sistem izkoriščajo. Zavrnili so očitke iz vrst NSi, da bijejo vojno z zdravniki. Pri tem so izpostavili, da so v tem mandatu zvišali plače zdravnikom in zdravstvenim delavcem, odpravili številne administrativne ovire in investirali v infrastrukturo ter v drago medicinsko opremo.

V NSi so poudarili, da zakon prinaša povračilo izgub javnih zdravstvenih zavodov brez spremembe poslovnega načrta in brez odgovornosti. Kritični so bili do načina, ki so ga v koaliciji ubrali za reševanje zdravstva.

Poslanci teh poslanskih skupin so zakon tudi podprli, prav tako sta to storila predstavnika manjšin. Ostali so bili proti, veliko poslancev opozicije pa je tudi manjkalo.

Poslanci so na koncu podprli koalicijska dopolnila, s katerimi so med drugimi sprejeli nomotehnične popravke in upoštevali pripombe zakonodajno-pravne službe.

Profesorji medicinske fakultete bodo v popoldanskem času lahko zdravili

Prav tako so z dopolnilom omogočili nemoten potek fakultetnega dela v javnih zdravstvenih zavodih. Javni zavod lahko sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, vključno z dopolnilnim delom, tudi z zdravnikom ali zobozdravnikom, ki na medicinski fakulteti pridobi naziv visokošolskega učitelja ter na tej fakulteti izvaja pedagoško obveznost in ni zaposlen v okviru mreže javne zdravstvene službe. Pri tem nabor zdravstvenih storitev, ki jih, upoštevajoč njihovo naravo, zahtevnost in kompleksnost, lahko opravlja tak zdravnik oziroma zobozdravnik, določi ministrica za zdravje. Ukrep velja do 31. decembra 2026.

Z dopolnili so prav tako konkretizirali katero merilo za izplačilo enkratnega ukrepa za finančno stabilnost javnih zdravstvenih zavodov izbere posamezni javni zdravstveni zavod. Ta lahko izbere merilo, ki je zanj ugodnejše oziroma predstavlja višji znesek.

Antonija Poplas Susič

Je direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana prenesla koncesijo?

Zavarovanci bodo ob odsotnosti svojega zdravnika prejeli elektronsko sporočilo

Podprli so tudi dopolnila, ki so jih vložili v Svobodi in SD. Med drugim so z njimi določili, da osebni zdravnik zavarovanca seznani z navodili o ravnanju zavarovanca med trajanjem začasne zadržanosti od dela in jih vnese v portal za paciente v upravljanju nacionalnega inštituta ali javnega podjetja, kot ga določa zakon, ki ureja digitalizacijo v zdravstvu.

Zavarovancem se ob vpisu navodil posreduje tudi elektronsko sporočilo z navodili na elektronski naslov pacienta, vpisan v centralni zbirki podatkov o pacientih, kot jo določa zakon, ki ureja digitalizacijo v zdravstvu. Zavarovanec, ki v centralni zbirki o pacientih ne zagotovi veljavnega elektronskega naslova, je dolžan navodila od izbranega osebnega zdravnika pridobiti sam.