V Sloveniji manj samomorov, najbolj ogroženi ostajajo starejši moški
V Sloveniji je lani zaradi samomora umrlo 336 ljudi. Dolgoročni trend je spodbuden, a med najbolj ogroženimi ostajajo starejši, zlasti moški.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Sloveniji je lani storilo samomor 336 ljudi, kar je manj kot leto prej. Dolgoročno se umrljivost zaradi samomora zmanjšuje, vendar Slovenija še vedno ostaja nad evropskim povprečjem. Med najbolj ogroženimi so starejši, zlasti moški. Strokovnjaki ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora poudarjajo pomen prepoznavanja stiske, pogovora in pravočasne pomoči.
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga zaznamujemo 10. septembra, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz) predstavili najnovejše podatke o samomoru v Sloveniji in aktivnosti na področju njegovega preprečevanja.
Leta 2025 je zaradi samomora umrlo 336 ljudi, med njimi 261 moških in 75 žensk. Samomorilni količnik, torej število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, je znašal 15,77. Število umrlih je bilo nižje kot leta 2024.
"V Sloveniji se ohranja razmerje, da moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje v primerjavi z ženskami," je povedala Saška Roškar z Nijz.
Podatki za leto 2025 so spodbudni tudi v primerjavi z dolgoletnim slovenskim povprečjem. Umrljivost zaradi samomora je v zadnjih 20 do 30 letih precej upadla, vendar samomorilni količnik še vedno ostaja precej nad evropskim povprečjem. Ker lahko med posameznimi leti prihaja do večjih nihanj, strokovnjaki poudarjajo pomen spremljanja dolgoročnih trendov. Med letoma 2016 in 2025 se tako nakazuje upad količnika pri obeh spolih, nekoliko izraziteje pri moških.
Najbolj ogroženi ostajajo starejši
Samomorilni količnik s starostjo narašča, med starejšimi pa izrazito izstopajo moški. Po besedah Roškar se s starostjo krepi več dejavnikov, ki povečujejo tveganje. V obdobju od leta 2015 do 2024 se je sicer trend upadanja nakazoval v vseh starostnih skupinah.
Razlike ostajajo tudi med posameznimi deli države. Leta 2025 so samomorilni količnik, nižji od slovenskega povprečja, zabeležili v pomurski, osrednjeslovenski, obalno-kraški in goriški regiji. Vendar podatki za eno leto ne pokažejo nujno dolgoročne slike. Če pogledamo desetletno obdobje, se trend upadanja nakazuje v vseh regijah razen v pomurski in jugovzhodni, kjer količnik ne upada oziroma stagnira. Roškar je prav Pomurje navedla kot primer, zakaj je pri razlagi podatkov pomembneje spremljati daljše obdobje: čeprav so bili tam podatki za leto 2025 spodbudni, dolgoročni trend tega izboljšanja ne kaže.
Stiske ni vedno preprosto prepoznati
Vita Poštuvan s Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem je opozorila, da so lahko znaki samomorilne stiske zelo subtilni in jih bližnji včasih prepoznajo šele za nazaj.
Stiska se lahko kaže v spremembah vedenja. Človek, ki je bil prej družaben, se lahko začne umikati, postane bolj zadržan ali razdražljiv. Bolj neposredni znaki so lahko izjave, da ga kmalu ne bo več ali da bo vsega konec. Pozornost zahtevajo tudi izrazitejše ukvarjanje s smrtjo, razdajanje vrednih stvari in pogosto govorjenje o samomoru. Posamezen znak sicer še ne pomeni, da ima človek samomorilna nagnjenja.
Ko nas za nekoga skrbi, je zato pomembno, da o stiski spregovorimo. Po podatkih, ki jih je predstavila Roškar, osebe v samomorilni stiski v približno 60 odstotkih primerov svojo stisko na neki način komunicirajo. Ob tem je poudarila, da tudi če bližnji znake prepoznajo in naredijo vse, kar lahko, najhujšega ni vedno mogoče preprečiti.
Za delo z mladimi usposobili okoli 1.200 strokovnjakov
Pomemben del preventive je namenjen mladim. Slovenski center za raziskovanje samomora že 17 let izvaja preventivne delavnice v osnovnih in srednjih šolah ter drugih okoljih, kjer se srečujejo mladi.
V zadnjem letu in pol so v okviru projekta Ker te štekam znanje prenašali tudi na druge strokovnjake. Usposobili so jih približno 1.200, med njimi zaposlene v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, sociali ter nevladnih organizacijah. Namen je, da znajo prepoznati samomorilno vedenje, se ustrezno odzvati in vedo, kako ukrepati ob mladostniku v stiski. Vzpostavljali so tudi mrežo podpore za primere, ko se samomor zgodi in se morata nanj ustrezno odzvati šola in skupnost.
V svetovalnicah Posvet lani 8.743 svetovanj
Center za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, letos praznuje 20 let. Svetovanje posameznikom, parom in družinam je na voljo v 18 slovenskih krajih, zanj ni potrebna napotnica in je brezplačno. V osmih svetovalnicah sprejemajo tudi mladostnike od 14. leta.
Leta 2025 so svetovalci opravili 8.743 svetovanj oziroma 17 odstotkov več kot leto prej.
Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek je poudaril, da svetovalni pogovor ni namenjen zgolj čustveni razbremenitvi, temveč tudi reševanju težav, ki so človeka pripeljale v hudo stisko.
Nijz je letos del aktivnosti namenil tudi splošni javnosti. V okviru programa psihološke prve pomoči so izvedli raziskavo z več kot 400 udeleženci. Rezultati so po besedah Roškar pozitivni in potrjujejo, da lahko osnovno obliko pomoči človeku v stiski ponudijo tudi ljudje brez strokovne izobrazbe.
"Naj vas ne bo sram povedati, kaj se vam dogaja"
Svetovni dan preprečevanja samomora letos znova poteka pod geslom Spreminjajmo razumevanje samomora, s katerim strokovnjaki poudarjajo pomen odprtega pogovora in zmanjševanja stigme.
O svoji izkušnji je spregovoril tudi igralec, lektor in pisatelj Simon Šerbinek, ki se je pred približno 30 leti s tem soočil. Takrat je bila po njegovih besedah stigma velika, o stiskah pa se ni veliko govorilo. Danes poudarja, da je življenje začel doživljati drugače in vrednost iskati tudi v majhnih dogodkih in veselju.
Ljudem, ki se znajdejo v stiski, sporoča: "Pokličite nekoga, pogovarjajte se, naj vas ne bo sram povedati, kaj se vam dogaja."
Brezplačne telefonske številke za pomoč v stiski:
116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (brezplačno, deluje 24 ur na dan, vsak dan).
112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno medicinsko pomoč ali posredovanje).
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. uro zvečer in 7. uro zjutraj).
116 111 – TOM telefon za otroke in mladostnike (brezplačno, vsak dan med 12. in 20. uro).
031 704 707 – Center za psihološko svetovanje Posvet (vsak delavnik med 8. in 20. uro).
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
