Bruselj Janši po napovedi o Jeruzalemu pokazal evropsko mejo in opozoril
Morebitna selitev veleposlaništva bi Slovenijo postavila izven dolgoletne evropske prakse in bližje izraelskemu razumevanju Jeruzalema.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Napoved predsednika vlade Janeza Janše, da bi Slovenija svoje veleposlaništvo v Izraelu preselila iz Tel Aviva v Jeruzalem, ni ostala neopažena v Bruslju.
Evropska unija se z Janšo ni spustila v neposreden politični spor, je pa jasno ponovila stališče, ki ga zagovarja že leta - o končnem statusu Jeruzalema se morata dogovoriti Izraelci in Palestinci, države članice pa naj do takrat spoštujejo mednarodni konsenz.
Tiskovni predstavnik Evropske službe za zunanje delovanje Anouar El Anouni je po poročanju Anadolu poudaril, da bodo EU in njene članice še naprej spoštovale mednarodni konsenz o Jeruzalemu, kot ga določa tudi resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 478. To velja tudi za vprašanje, kje imajo države svoja diplomatska predstavništva.
Bruselj Sloveniji sporoča, da bi selitev veleposlaništva v Jeruzalem pomenila odmik od linije, ki jo EU zagovarja že desetletja.
Zakaj Bruselj omenja resolucijo 478
Sklicevanje na resolucijo 478 ni naključno. Varnostni svet Združenih narodov jo je sprejel leta 1980, potem ko je Izrael sprejel zakon, s katerim je Jeruzalem razglasil za svojo »popolno in združeno« prestolnico. Resolucija tega ni priznala, države pa je pozvala, naj diplomatska predstavništva umaknejo iz Jeruzalema.
Zato večina držav svojih veleposlaništev nima v Jeruzalemu, temveč v Tel Avivu. Selitev veleposlaništva v Jeruzalem se namreč ne razume samo kot tehnična odločitev o naslovu ambasade, ampak kot politično sporočilo o statusu mesta.
Za Izrael je Jeruzalem prestolnica države. Palestinci pa vzhodni Jeruzalem vidijo kot prestolnico prihodnje palestinske države. Prav zato EU vztraja, da končni status mesta ne sme biti določen enostransko, temveč mora biti del širšega mirovnega dogovora.
Če bi Slovenija Janševo napoved uresničila, bi s tem naredila korak, ki presega običajno dvostransko diplomacijo. Postavila bi se izven dolgoletne evropske prakse in precej bližje državam, ki status Jeruzalema razumejo predvsem skozi izraelsko prizmo.
Janša napovedal velik obrat
Odziv iz Bruslja je sledil Janševemu intervjuju za izraelski časnik Israel Hayom. V njem je napovedal, da želi nova vlada popraviti odnose z Izraelom, okrepiti sodelovanje med državama in slovensko veleposlaništvo preseliti v Jeruzalem.
V istem pogovoru je dejal tudi, da bo nova vlada zamrznila odločitev prejšnje vlade o priznanju Palestine. To odločitev je označil za nezakonito in dodal, da so vprašanje odprli že v koalicijskih pogajanjih.
Janša je Izrael opisal kot enega najpomembnejših evropskih zaveznikov. Po njegovem Izrael za Evropo ni težava, temveč partner na področju varnosti, boja proti terorizmu, inovacij, znanosti in kriznega upravljanja.
Njegove besede so v Izraelu naletele na pozitiven odziv. Jerusalem Post je poročal, da sta izraelska ministra Eli Cohen in Amichai Chikli Janševe napovedi razumela kot pomemben premik v odnosih med državama. Chikli je ob tem poudaril, da bi bila Slovenija, če bi napoved uresničila, prva članica Evropske unije z veleposlaništvom v Jeruzalemu.
Zakaj je Jeruzalem tako občutljivo vprašanje
Jeruzalem je eno najtežjih vprašanj izraelsko-palestinskega konflikta. Izrael mesto razume kot svojo prestolnico. Palestinci pa vzhodni Jeruzalem vidijo kot prestolnico prihodnje palestinske države.
Prav zato ima večina držav svoja veleposlaništva v Tel Avivu, ne v Jeruzalemu. S tem se izogibajo potezi, ki bi jo palestinska stran razumela kot priznanje izraelske suverenosti nad celotnim mestom.
Tudi Evropska unija že dolgo vztraja, da končni status Jeruzalema ne sme biti določen enostransko. Po stališču Bruslja mora biti del širšega mirovnega dogovora, ki bi omogočil rešitev dveh držav.
Janševa napoved je zato politično občutljiva. Ne gre samo za vprašanje lokacije veleposlaništva, temveč za širši premik slovenske politike do Izraela, Palestine in skupne zunanje politike EU.
Slovenija na drugačni poti kot prej
Pod prejšnjo vlado je Slovenija sodila med evropske države, ki so glasneje opozarjale na humanitarne razmere v Gazi, priznale Palestino in zagovarjale ostrejši odnos do izraelske vlade. Nova vlada je že v prvih tednih mandata začela obračati smer.
Odstranjena je bila palestinska zastava z vladne stavbe, vlada je odpravila del omejitev proti Izraelu, Janša pa je v izraelskem mediju napovedal še zamrznitev priznanja Palestine in selitev veleposlaništva v Jeruzalem.
Bruselj je na to odgovoril previdno, a dovolj jasno. Evropska unija ne želi odpirati neposrednega spora s slovensko vlado, vendar ostaja pri stališču, da morajo članice spoštovati mednarodni konsenz o Jeruzalemu.
Za Janševo vlado bo to eden prvih resnejših preizkusov nove zunanjepolitične smeri. Lažje je napovedati tesnejše odnose z Izraelom, težje pa bo takšno politiko uskladiti z evropsko linijo, mednarodnim pravom in občutljivim vprašanjem prihodnosti Jeruzalema.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
