Primož Lavre

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po besedah Janše se ob dnevu državnosti z globoko hvaležnostjo oziramo na najbolj usodno odločitev v zgodovini slovenskega naroda ter njeno uresničenje. »Pred 35 leti smo postali gospodarji svoje usode. Nastala je država, ki ni bila podarjena, temveč izbojevana s pogumom ljudi, ki so verjeli v Slovenijo,« je poudaril.

Kot pravi, nas osamosvojitev še danes uči, da največjih dosežkov ne ustvarjajo okoliščine, temveč ljudje - »ljudje lačni prostosti duha in dovolj pogumni, da se medsebojno povežejo, presežejo razlike in uresničijo svoje sanje«. Narod napreduje takrat, ko zna prepoznati skupni cilj in ga je sposoben postaviti nad vsakodnevne razlike, je izpostavil.

Pred Slovenijo številni izzivi

»Tokrat pred nami niso tanki ali barikade, niti pandemija, vendar to ne pomeni, da izzivov ni,« je zapisal v poslanici. Slovenija je po njegovih besedah po letih slabih odločitev pred zahtevno nalogo.

»Javne finance niso v stanju, ki bi nam dopuščalo lahkotnost ali brezbrižnost. Prevečkrat se je denar davkoplačevalcev zapravljal za nekoristne ali celo škodljive namene. Marsikatera priložnost je bila zapravljena, marsikje se je med delovnimi ljudmi utrdil občutek, da trud ni nagrajen in da sta všečnost in ideologija bolj pomembni od politične odgovornosti. Ne smemo se pretvarjati, da posledice teh napak ne obstajajo, če jih želimo začeti reševati in popravljati,« je kritičen Janša.

Ponovil je oceno, da so pred nami resni izzivi, za uspešen spopad z njimi pa po njegovih navedbah potrebujemo realističen pristop in sodelovanje, ki bi omogočilo ustavno večino za potrebne dopolnitve ustave.

Poseben razlog za optimizem so mladi

Po njegovi oceni je po letu 2008 politika izključevanja postala politična norma v Sloveniji. »Politični pol, ki izključuje, je bil od leta 2008 naprej od 18 let na oblasti kar 15 let in ves čas je bila v ospredju politika izključevanja, pogosto prežeta celo z zlorabami pravne države za obračune z drugače mislečimi,« je zapisal. »Izključevanje ni izročilo slovenske osamosvojitve in ni del vrednot časa, ki nas je združil,« je še izpostavil.

Tudi v poslanici je spomnil na ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve v prejšnjem mandatu, ki je po bila po njegovem mnenju »zgodovinska sramota«, ki jo je morala nova vlada s ponovno ustanovitvijo muzeja popraviti. »Zgodovinski spomin je pomemben predvsem zato, ker narod brez zgodovinskega spomina začne verjeti, da so svoboda, mir in lastna država nekaj samoumevnega. Nekaj, kar obstaja samo od sebe. Muzej slovenske osamosvojitve bo ena tistih ustanov, ki ta spomin ohranjajo,« je še dodal.

Poseben razlog za optimizem pa po njegovem predstavlja mlada generacija, ki zagovarja in ceni temeljne vrednote slovenske osamosvojitve. »To je jasno znamenje, da med novimi rodovi znova raste zavedanje o lastnih koreninah ter hkrati skrb in odgovornost za prihodnost naše domovine,« je navedel.

Ob dnevu državnosti se zato po njegovih besedah ne spominjamo le preteklosti. Prav je, da se zavemo tudi odgovornosti, ki jo nosimo do prihodnjih rodov. Dolžni smo jim predati državo, ki bo varna in uspešna.

»Državo, v kateri bodo delo, znanje in poštenost znova predstavljali temelj družbenega napredka in v kateri bodo naslednji rodovi živeli bolje, kot danes živimo mi,« je še izpostavil premier.

Sam na proslavi ne bi žvižgal

Premier se je danes udeležil tudi slovesnosti ob dnevu državnosti na Polževem. Ob robu prireditve pa je za Planet TV komentiral dogajanje na državni proslavi na predvečer praznika. Kot je dejal, je pričakoval, da bo predsednica republike Nataša Pirc Musar v svojem govoru kritična. »In nimam nobenih problemov s tem, ima pač svoje poglede, kako stvari urejati. Jaz mislim, da so v določeni meri napačni,« je dejal.

Na vprašanja o žvižgih iz dela publike med govorom predsednice pa je dejal, da »sam na državni proslavi v počastitev dneva slovenske državnosti ne bi žvižgal in protestiral, verjamem pa, da je mnoge zmotila ta uporaba dvojnih vatlov«. Kot namreč pravi, tudi njega moti, »da neka kritika vzplamti samo takrat, kadar je recimo desnosredinska vlada, kadar je leva vlada, takrat smo pa tiho«.

Glede same proslave pa je dejal, da je bilo to »največ, kar se je dalo narediti« v tem času. Kritičen pa je bil do postavljenih ograj. »Tisti, ki je včeraj postavil te ograje, je naredil veliko napako in mislim, da se to nikoli več ne sme ponoviti,« je dejal. Tokrat sicer ni bilo prvič, da je bilo prizorišče proslave ob dnevu državnosti ograjeno. Polemike in kritike so sprožale že leta 2020, ko je proslava sicer potekala na Kongresnem trgu.

Glede zapleta s praporščaki, ki so ga nato sicer rešili, pa je Janša dejal, da bo »za v prihodnje najbrž to treba urediti z nekimi pravili«.