Washington Evropi sporoča: Varnost bo treba plačati tudi z več odgovornosti
Marco Rubio in Johann Wadephul sta v Washingtonu govorila o Iranu, Hormuški ožini, Natu in Ukrajini. V ospredju je večja odgovornost Evrope.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriški državni sekretar Marco Rubio in nemški zunanji minister Johann Wadephul sta se v Washingtonu srečala v trenutku, ko se pred zahodnimi zaveznicami odpira več težkih vprašanj hkrati.
Iran znova preizkuša potrpežljivost Zahoda, Hormuška ožina ostaja ena najbolj občutljivih energetskih poti na svetu, vojna v Ukrajini pa od Evrope zahteva vse več politične in vojaške vzdržljivosti.
Iran in Hormuška ožina v ospredju
State Department je po srečanju sporočil, da sta Rubio in Wadephul potrdila skupno zavezo ZDA in Nemčije k varnemu prehodu skozi Hormuško ožino.
Oba sta poudarila tudi cilj, da Iran nikoli ne razvije ali pridobi jedrskega orožja. Pogovor sta nadaljevala s pripravami na vrh Nata v Ankari in z razpravo o podpori trajnemu miru med Rusijo in Ukrajino.
Hormuška ožina pri tem ni le zunanjepolitična tema. Skozi njo poteka pomemben del svetovne trgovine z energenti, zato bi vsaka večja motnja hitro prizadela tudi evropska gospodarstva.
Wadephul je pred potjo opozoril, da iranska tvegana strategija pri Hormuški ožini kaže, kako tesno sta danes povezani varnostna in gospodarska politika.
Za državo, kot je Nemčija, varnost po njegovih besedah ni več ločena od gospodarske moči, odpornosti dobavnih verig in vpliva v svetu.
Nemško ameriško partnerstvo
Nemški zunanji minister je pred odhodom v Washington jasno povedal, kako Berlin razume odnos z Ameriko. Združene države so in bodo ostale najpomembnejši nemški partner zunaj Evrope, je dejal.
Dodal je, da Nemčija in ZDA skupaj branita svojo svobodo, evropsko atlantska varnost pa po njegovih besedah temelji na odločnosti zavezništva.
Nato deluje, ker si »Putinova Rusija z razlogom ne upa napasti članice zavezništva«, je poudaril Wadephul.
Vrh Nata kot ključni trenutek
Prav zato bo vrh Nata v Ankari več kot običajno srečanje voditeljev. Zavezništvo se bo 7. in 8. julija sestalo v Turčiji, kjer bodo voditelji članic in ključnih partnerskih držav pregledali napredek po lanskem vrhu v Haagu in določili nadaljnjo smer zavezništva.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pred vrhom dejal, da morajo zaveznice svoje zaveze spremeniti v konkretne rezultate. Pri tem je izpostavil več vlaganj, več industrijske proizvodnje in nadaljnjo podporo Ukrajini.
Ameriški pritisk na Evropo
To je tudi jedro ameriškega sporočila Evropi. Washington od evropskih zaveznic pričakuje večji delež odgovornosti za obrambo. Ne gre le za več denarja, temveč za vprašanje, kdo bo v prihodnjih letih nosil glavno breme evropske varnosti.
Rutte je po srečanju s predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu dejal, da Evropa in Kanada zdaj stopata na pot, po kateri bosta izenačili svojo porabo z ZDA.
Dodal je, da je ta problem obstajal že od Eisenhowerja, sedanji predsednik pa ga je po njegovih besedah premaknil z mrtve točke.
Podpora Ukrajini in sporočilo Moskvi
Wadephul je pred srečanjem z Rubiem napovedal, da želi govoriti tudi o stabilni in dolgoročni podpori Ukrajini. Ta podpora mora po njegovih besedah Moskvi pokazati, da je napočil čas za konec ubijanja v Ukrajini in vrnitev za pogajalsko mizo.
Dodal je, da Ukrajina »že nekaj časa kaže pripravljenost na mir«, Evropejci pa ji želijo pri tem pomagati z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
S tem Berlin pošilja dvojno sporočilo. Mir ostaja cilj, vendar ne na način, ki bi Rusiji omogočil nagrado za agresijo. Zahodne države morajo po tej logiki Ukrajini pomagati dovolj dolgo in dovolj odločno, da Moskva razume, da vojne ne more dobiti z izčrpavanjem.
Turčija in vprašanje bremen
Tudi gostiteljica vrha, Turčija, želi v Ankari odpreti vprašanje pravičnejše porazdelitve bremen. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pred vrhom dejal, da od srečanja pričakuje rezultate, ki bodo okrepili solidarnost in enotnost zavezništva.
Po njegovih besedah morajo zaveznice, če se želijo spopasti s preizkušnjami pred sabo, odpraviti omejitve pri trgovini z obrambno industrijo in bremena razdeliti uravnoteženo ter pravično.
Širitev sodelovanja v Južni Ameriki
Wadephulova pot se po Washingtonu nadaljuje v Južni Ameriki, kjer se bo udeležil vrha Mercosurja v Paragvaju, nato pa obiskal še Argentino in Brazilijo. Tudi ta del poti se navezuje na isto širšo zgodbo.
Nemčija želi v času varnostnih kriz okrepiti gospodarske vezi, razpršiti dobavne verige in poiskati partnerje zunaj najbližjega evropskega prostora.
Nemški zunanji minister je sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem označil za mejnik za trgovino in priložnost z ogromnim potencialom rasti za Nemčijo in Evropo.
Dejal je, da 31 demokracij z več kot 700 milijoni prebivalcev in približno petino svetovnega BDP s tem postavlja prosto trgovino pred carine in konkurenco pred protekcionizem.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
