Profimedia

• Javni zavodi pod drobnogledom: čistilki čistita isti hodnik, a sta plačani različno

Za vse bi morali veljati enaki vatli. To pomeni za isto delo tudi enako plačilo. Ministrstva ne bi smela povzročati neenakosti, temveč bi jo morala odpravljati, pravi eden najglasnejših sindikalistov, Damjan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90. 

Jasna pravila, vendar ne za plače

Prostore večine ministrstev čistijo zunanji izvajalci, čeprav so se vladne stranke ob podpisu koalicijske pogodbe zavezale, da bodo omejile prekarno delo, prav državna uprava pa naj bi bila svetilnik pri odpravi prekarnosti. Ministrstvo za javno upravo, ki je odgovorno za čiščenje in vzdrževanje prostorov ministrstev, je sicer postavilo številna pravila, ki se jih morajo držati čistilni servisi. Izvajalec čiščenja mora pet dni vnaprej posredovati seznam oseb, ki bodo čistile prostore ministrstva. Preostalim vstop v objekt ni dovoljen. Vse menjave mora servis sporočiti vnaprej. Na ministrstvu lahko tudi zavrnejo menjavo, lahko tudi kadarkoli preverijo, ali čistilni servis spoštuje delovnopravno zakonodajo. Morebitnim podizvajalcem plačujejo neposredno. Določen je obseg dela čistilk, določena je tudi enakomerna porazdelitev kvadrature čiščenja. Ta sistem so na ministrstvu poimenovali neprekarni outsourcing. Ob vseh pravilih, ki jih je postavilo ministrstvo, pa ta nič ne govorijo o tem, kakšne plače bi morali imeti delavci čistilnih servisov. Na to je prvi opozoril Lukić iz Delavske svetovalnice. Razlike pa niso majhne, tudi nekaj sto evrov. Kar se seveda še veliko bolj pozna pri najnižjih plačah.

S. R.

Da so javne ustanove neučinkovite pri zagotavljanju tako imenovanih podpornih dejavnosti, je ugotovilo tudi računsko sodišče. Vendar revizorjev niso tako zmotile razlike v plačah kot to, da javni zavodi niso opravili analiz, s katerimi bi izkazali, da je najemanje zunanjih izvajalcev učinkovitejše kot zaposlovanje čistilk ali čistilcev. 

Višina plač je v domeni izvajalcev, pravijo na ministrstvu za javno upravo. Delavci čistilci, zaposleni pri čistilnih servisih, imajo večjo fleksibilnost pri določitvi plač kot delavci čistilci v javnem sektorju, ki so uvrščeni v plačne razrede v skladu z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in kolektivnimi pogodbami.

Gre za sprevrženost sistema, ki namesto da bi odpravljal anomalije, te vedno znova in znova povzroča, je oster Volf. Slovenija je ena izmed tistih držav Evropske unije, kjer se atipične oblike zaposlovanja povečujejo. Moral bi goreti rdeči alarm, da je pri nas treba poskrbeti ne samo za gospodarstvo, ampak predvsem za delavce, še pove Volf. 

Plače bi morali urediti s kolektivno pogodbo 

Da bi bila osnovna plača enaka minimalni, pa bi se morali dogovoriti sindikati in delodajalci na kolektivnih pogajanjih. V te pa vlada ne more posegati, so še zapisali na ministrstvu za javno upravo.

Volf sicer pravi, da so v sindikatu že večkrat podali pobudo, da bi po zgledu javnega sektorja tudi v gospodarstvu sprejeli enotno kolektivno pogodbo minimalnih standardov za plačilo za opravljeno delo. Vendar pobude do zdaj še niso bile uslišane, osnovne plače čistilk in čistilcev pri zasebnikih pa so lahko tudi za polovico nižje od tistih v javnem sektorju.

Z obrtne zbornice so nam odgovorili, da tako kot v drugih storitvenih dejavnostih tudi v dejavnosti čiščenja objektov primanjkuje ustreznega kadra, zato verjamejo, da njihovi člani zaposlene nagrajujejo pravično in po svojih zmožnostih. Sekcija čistilcev objektov pri obrtni zbornici pa ob tem poudarja, da se ne vpleta v odnose med delodajalci in njihovimi zaposlenimi.

V Konfederaciji sindikatov 90 se sicer ne spopadajo samo z nizkimi plačami delavcev. V veliki večini se srečujemo z izgorelimi delavci, ki prijemajo osnovno plačo. Zaradi tega zaposleni pogosto zbolevajo in se izdaja veliko odločb invalidske komisije. Čiščenje prostorov je zelo naporna dejavnost, tako fizično kot psihično. Prav zato bi jo morala država veliko dostojnejše urediti, je še prepričan Volf.