Bruselj popušča, konec klasičnih motorjev se odmika
Po letu 2035 bi lahko pod strogimi pogoji še vedno prodajali bencinske in dizelske avtomobile. Brez omejitev vseeno ne bo šlo.
Po trenutno veljavnih pravilih bi morali proizvajalci od leta 2035 pri novih osebnih vozilih zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za kar 100 odstotkov v primerjavi z letom 2021. To bi v praksi pomenilo popolno prepoved prodaje novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem, saj bi bile kazni za prekoračitve tako visoke, da bi bila proizvodnja ekonomsko nevzdržna.
90-odstotno zmanjšanje izpustov
Po novem predlogu evropske komisije pa bi se ta zahteva omilila. Namesto popolne, 100-odstotne odprave izpustov, bi morali proizvajalci do leta 2035 doseči najmanj 90-odstotno zmanjšanje emisij v celotni floti novo registriranih vozil. Preostalih deset odstotkov bi bilo mogoče izravnati z uporabo okolju prijaznejših tehnologij, kot sta jeklo, pridobljeno na zelen način, in večji delež podnebju prijaznih goriv.
Po pojasnilih Komisije bi te izjeme lahko veljale za vsa vozila, ki jih bodo proizvajalci želeli poslati na trg po letu 2035, vendar le pod jasno določenimi pogoji.
Odprtost za več tehnologij
Nemški avtomobilski klub ADAC je ta predlog označil kot dobrega, saj pomeni odmik od strogega enostranskega pristopa in omogoča večjo tehnološko raznolikost. Po njihovem mnenju bi lahko nova pravila omogočila nadaljnjo prodajo ne le električnih vozil, temveč tudi priključnih hibridov, vozil z dodatnim podaljševalnikom dosega in celo klasičnih motorjev z notranjim zgorevanjem.
»Kupci želijo več izbire pri pogonskih tehnologijah in virih energije. Le tako bo prehod v bolj trajnostno mobilnost tudi cenovno dostopen,« poudarja tehnični predsednik ADAC Karsten Schulze. Po njegovih besedah ni ključno, katera tehnologija bo zmagala, temveč da se dejansko zmanjšujejo izpusti.
Na drugi strani je to omilitev predlagala tudi nemška vlada, saj se nemška avtomobilska industrija, to pa velja za celotno Evropo, počasi sesuva zaradi strogih zahtev, ki jih v drugih koncih sveta, posebej na Kitajskem, ne poznajo v takem obsegu. In s tem so uvozniki v Evropo vseeno v boljšem položaju, to pa na svoji koži vedno bolj občuti tudi delavec v Evropi.
A kot opozarjajo strokovnjaki, samo Evropa ne bo rešila problem zaščite okolja, enak ali celo bolj strog pristop zahtevajo od največjih onesnaževalcev, med katerimi do večinoma tudi države Azije.
Zeleno jeklo, biogoriva in e-goriva
Pomembno vlogo pri izravnavi izpustov naj bi v prihodnje imeli biogoriva in sintetična e-goriva. Ta so že danes prisotna v prometu kot bencin E10, dizel B7 ali B10 ter gorivo HVO so primeri goriv z dodanimi obnovljivimi komponentami. Z večjim deležem biogoriv bi bilo mogoče dodatno zmanjšati izpuste obstoječega voznega parka.
Kljub temu Komisija ne predvideva posebnega statusa za vozila, ki bi delovala izključno na e-goriva, kar je pri ADAc naletelo na kritko. Po njihovem mnenju so priložnosti za hitrejšo razogljičenje prometa premalo izkoriščene.
Zeleni službeni avtomobili
Komisija želi poseči tudi na področje službenih in flotnih vozil. Podjetja z več kot 250 zaposlenimi in več kot 50 milijoni evrov letnega prometa naj bi morala v prihodnje zagotoviti določen delež okolju prijaznih vozil v svojih voznih parkih. Razlog je preprost: službena vozila hitro preidejo na trg rabljenih avtomobilov, kjer postanejo dostopna širšemu krogu kupcev.
Spodbude za dostopne električne avtomobile
Posebna pozornost je namenjena tudi manjšim in cenovno dostopnim električnim avtomobilom, izdelanim v EU. Proizvajalci bi lahko zanje pridobili dodatne ugodnosti oziroma tako imenovane superkredite. Kot zgornjo mejo dolžine vozila je komisija navedla 4,2 metra.
V to kategorijo sodijo modeli kot so fiat grande panda, dacia spring electric in napovedani VW ID.1. Cilj je spodbuditi proizvodnjo dostopnih električnih avtomobilov v Evropi, hkrati pa zmanjšati odvisnost od uvoza.
Postopek še ni končan
O predlogu reforme se bodo zdaj izrekli evropski parlament in države članice. Besedilo se lahko v zakonodajnem postopku še spremeni – bodisi omili bodisi zaostri. Končna odločitev bo sprejeta šele, ko bo dosežena zadostna večina v obeh institucijah. Kako hitro se bo to zgodilo, za zdaj še ni jasno.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
