Svet v letu 2025: Vojne, Trump, novi papež, droni in električni mrk
Vojne so krojile življenja preveč ljudi v letu 2025. Razburjal je ameriški predsednik. Pojavili so se neznani droni. V Španiji so izkusili, kako je živeti brez elektrike.
Na vrh globalno vplivnih dogodkov in pojavov v letu 2025 postavimo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je januarja nastopil svoj drugi mandat. Svetovne trge je pretresel s kaotično carinsko politiko, ki je sprožila trgovinsko vojno, ta pa je v Evropi še najbolj prizadela izvozno naravnano (nemško) avtomobilsko industrijo, posledice sta čutila tudi jeklarski in kemijski sektor. Doma si je s kadrovanjem utrjeval položaj, se sprl s tehnološkim mogotcem Elonom Muskom, na ulice mest poslal vojsko, v drugi polovici leta pa je nakazal, da ga zelo zanima venezuelska nafta.
Trumpov hiter zaključek vojne v Ukrajini?
Trump je presenečal z apetiti po Grenlandiji in napovedovanjem hitrega zaključka vojne v Ukrajini. Slednje se je izkazalo za težji zalogaj. Kljub srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in izjavam nekaterih posebnih Trumpovih odposlancev, da je dogovor o končanju vojne blizu, so konec decembra ruske sile še vedno obstreljevale Kijev in druga ukrajinska mesta, fronta črta se ni bistveno spreminjala, Ukrajina in Rusija pa sta vztrajali pri svojih zahtevah. Zdi se, da je po velikem korupcijskem škandalu nekoliko popustil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Tudi zadnji pogovori nakazujejo, da bo pot do mira še zahtevna.
Preplah zaradi dronov
Jeseni so za preplah v državah EU poskrbeli neznani droni, ki so se pojavljali nad letališči in vojaškimi bazami. Najprej so iz Belorusije poleteli droni na ozemlje Poljske, 22. septembra pa so neznani droni ustvarili izredne razmere nad letališčem v Københavnu. V naslednjih dneh so zaradi podobnih incidentov začasno zaprli še druga danska letališča in letališče v Oslu. Drone so zaznali tudi v bližini vojaških baz v Nemčiji. Nekateri evropski politiki so prst uperili v Rusijo, toda ni dokazov, da je z brezpilotnimi letalniki upravljala Moskva.
Mirovni dogovor med Izraelom in Hamasom
Vsaj začasno se je po dveh letih končala vojna med Izraelom in Hamasom. Ob pomoči mediatorjev sta sprti strani v začetku oktobra sklenili premierje. V prvi fazi načrta za mir v Gazi je bila ključna takojšnja ustavitev spopadov, izmenjava talcev in palestinskih zapornikov ter umik izraelskih sil iz nekaterih naseljenih območij Gaze. V Gazo se je vrnila humanitarna pomoč, mejni prehodi so se odprli za dostavo hrane in zdravil. Do trdnega in trajnega mira je še daleč, Hamas ostaja vodilna sila v Gazi, Izraelci pa večkrat kršijo dogovore.
Papež Leon XIV. za enotnost Cerkve
Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila, je v starosti 88 let umrl papež Frančišek. V četrtem krogu glasovanja 8. maja so kardinali za novega papeža izvolili ameriškega kardinala Roberta Francisa Prevosta, ki je izbral ime papež Leon XIV. Po dolgoletnem misijonskem delu v Peruju, ga je leta 2014 papež Frančišek imenoval za apostolskega administratorja škofije Chiclayo v Peruju. Leta 2015 je bil povišan v škofa v Chiclayu. Papež Frančišek je Prevosta januarja 2023 imenoval za prefekta dikasterija za škofe, ki je odgovoren za imenovanja škofov po vsem svetu in je ena najvplivnejših funkcij v Vatikanu. 30. septembra 2023 ga je papež povišal v kardinala. Papež Leon XIV je že ob umestitveni maši nakazal, da se bo zavzemal za mir, naravo, revne in enotnost Cerkve, ki mora biti svetilnik v nemirnih časih.
Nemški kancler Merz povečal izdatke za vojsko
Maja je novi nemški kancler postal Friedrich Merz iz vrst krščanskih demokratov. Pravnik po izobrazbi je karierni politik, ki je ob nastopu svojega mandata napovedal ostrejšo migracijsko politiko in obuditev zaspanega gospodarstva. Napovedal je krepko povečanje izdatkov za vojsko, odločno je podprl Ukrajino in se zavzemal za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, s čimer zaenkrat ni uspel. Ob svojem 70. rojstnem dnevu, ki ga je mirno obeležil 11. novembra, je dejal, da je to zanj »običajen delovni dan«. »Velika prednost starosti je, da se bolj sprostiš in se naučiš ločevati bistveno od nebistvenega,« je še dejal Merz.
Električni mrk v Španiji
Konec aprila je Španijo, Portugalsko in manjši del Francije zajel obsežen električni mrk. Prizadel je infrastrukturo, telekomunikacije in promet. Semaforji in dvigala na železniških postajah, letališčih in drugih stavbah niso delovali. Ljudi so morali reševati iz podzemne železnice in dvigal. Vrata so zaprle številne trgovine in restavracije, o težavah v poslovanju so poročali z letališč in železnic. V Španiji so zaradi električnega mrka razglasili izredne razmere. Preiskava je pokazala, da je bil izpad elektrike posledica prenapetosti v omrežju, ki je povzročila verižno reakcijo. Španska ministrica za ekološki prehod Sara Aagesen je pojasnila, da sistem tisti dan ni imel dovolj zmogljivosti za nadzor napetosti.
Dodiku odvzeli predsedniški mandat, izvoljen pa njegov človek
Sredi poletja, natančneje, 1. avgusta, je prizivno sodišče v Bosni in Hercegovini potrdilo obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. Obsojen je bil na leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki. Odzveli so mu tudi predsedniški mandat. Konec novembra so v Republiki Srbski izvedli volitve. Predsednik je postal Siniša Karan iz vladajoče Dodikove stranke. »Hoteli so odstraniti Dodika v nepoštenem postopku, zdaj pa so dobili dva Dodika,« je po volitvah dejal Dodik, ki mu je sicer slovenska vlada prepovedala vstop v Slovenijo.
Zmeda v pilotski kabini
Junija se je pripetila najhujša letalska nesreča v letu 2025. Letalo družbe Air India je strmoglavilo kmalu po vzletu v indijskem mestu Ahmedabad. Umrlo je 242 ljudi, čudežno je preživel le en potnik. Ker je letalo treščilo v stavbe, v katerih bivajo predvsem študenti medicine in zdravniki bližnje bolnišnice, je umrlo še 19 ljudi. V vmesnem poročilu indijskega urada za preiskovanje letalskih navajajo zmedo v pilotski kabini, potem ko sta se skoraj hkrati izklopili obe stikali za dovod goriva motorjem letala.
Prepoved družbenih omrežij za mlajše od 16 let
Decembra je udarila vest, da so v Avstraliji prepovedali nekatera družbena omrežja mlajšim od 16 let. Prepoved uporabe zajema omrežja Facebook, Instagram, Snapchat, Threads, TikTok, X, YouTube, Reddit ter platformi Kick in Twitch. Mladostniki in njihovi starši ne bodo kaznovani za kršitve prepovedi. Namesto tega bodo v skladu z novimi pravili nalogo preverjanja starosti opravljale spletne platforme. Če tehnološka podjetja novih pravil ne bodo upoštevala, jim grozi kazen v višini do 49,5 milijona avstralskih dolarjev (približno 28,2 milijona evrov). Slovenija podpira pobude za uvedbo starostnih omejitev na ravni EU in obvezno preverjanje starosti uporabnikov spletnih platform, kot so družbena omrežja in ponudniki iger na srečo. Kot najprimernejšo starost za samostojno uporabo družbenih omrežij vidijo 16 let.
Amaterski kriminalci izkoristili slabo varovanje v Louvru
Četverica je 19. oktobra sredi belega dne s pomočjo transportne lestve vdrla v muzej Louvre v Parizu in v samo sedmih minutah ukradla osem kosov nakita, nato so pobegnili s skuterji. Dragocenega nakita iz 19. stoletja, katerega vrednost je ocenjena na 88 milijonov evrov, še vedno niso našli. Rop kronskih draguljev je po oceni tožilstva izvedla skupina posameznikov, ki niso del organizirane kriminalne združbe. Vsi štirje obdolženi so v priporu. Preiskava je pokazala, da varnostniki zaradi premajhnega števila zaslonov niso mogli vseh kamer spremljati v živo, poleg tega je zaradi slabe koordinacije prišlo do tega, da je bila policija po sprožitvi alarma najprej poslana na napačno lokacijo.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
