UKC Ljubljana

Slovensko zdravstvo je v letu 2025 prineslo več mejnikov. Na eni strani vidimo vse bolj natančno kirurgijo, podprto z robotiko, na drugi strani pa hitrejši prehod naprednih biomedicinskih pristopov, (zlasti genskih terapij), ki so iz raziskav zrasle v klinično okolje. Hkrati je bilo leto pomembno tudi za preventivo, saj se je z začetkom 2025 v program cepljenja vključila novost, ki lahko dolgoročno zmanjša breme zapletov pri otrocih. Leto pa je zaznamovalo tudi mednarodno priznanje za slovensko javno zdravje.

Cepljenje otrok proti noricam je postalo del rednega programa

Novo leto se je začelo s spremembo, ki na prvi pogled morda ni zvenela spektakularno, ima pa velik pomen za javno zdravje. Z januarjem 2025 je cepljenje otrok proti noricam postalo del rednega programa cepljenja za določene generacije. Norice so pri večini otrok sicer blaga bolezen, a lahko povzročijo zaplete predvsem pri dojenčkih, odraslih in osebah z oslabljenim imunskim sistemom. Sistematično cepljenje pomeni manj hospitalizacij, manj zapletov in dolgoročno manjše breme za zdravstveni sistem.

Profimedia

Slovensko javno zdravje dobi mednarodno priznanje

Spomladi 2025 je slovensko javno zdravje dobilo pomembno potrditev na mednarodni ravni. Jožica Maučec Zakotnik, dolgoletna zdravnica in strokovnjakinja za javno zdravje, je prejela prestižno nagrado Fundacije Združenih arabskih emiratov za zdravje, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija podeljuje za izjemne prispevke k razvoju in promociji javnega zdravja.

Nagrado je prejelo šest posameznikov z vsega sveta, Maučec Zakotnikova pa je bila ena od dveh nagrajenih iz Evrope. Priznanje je prejela za dolgoletno delo na področju spodbujanja zdravega življenjskega sloga in zagotavljanja enakega dostopa do preventivnih storitev. Takšno priznanje potrjuje, da so slovenski preventivni programi in pristopi prepoznani kot primeri dobre prakse v mednarodnem okolju.

V času, ko je javna razprava pogosto osredotočena na pomanjkanje kadra in čakalne dobe, je to opomnik, da ima preventiva v zdravstvu dolgoročen in ključen vpliv na zdravje prebivalstva.

· Novice

Jožici Maučec Zakotnik prestižna nagrada za prispevek k razvoju javnega zdravja

NIJZ

Robotsko asistirana transplantacija z živim darovalcem

Poleti je sledil eden najbolj odmevnih kliničnih mejnikov leta 2025. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so izvedli robotsko asistirano presaditev ledvice z živim darovalcem, pri kateri je mati ledvico darovala svojemu odraslemu sinu. Uspešna presaditev je pomenila pomemben mejnik ne le za bolnika in njegovo družino, temveč tudi za slovensko zdravstvo. Strokovnjaki so poudarili, da gre za enega najzahtevnejših kirurških posegov, pri katerem robotika odpira nove možnosti za varnejše in bolj učinkovito zdravljenje.

Izjemen mejnik

Prva robotska presaditev ledvice, ki jo je mama darovala sinu, je uspela

Robot je pomagal tudi pri sluhu

Jeseni je nato robotika dobila še eno konkretno uporabo, tokrat na področju otorinolaringologije. V UKC Ljubljana so prvič uporabili robotsko podporo pri vstavitvi elektrode pri operaciji polževega vsadka, in to pri odraslem pacientu ter pri majhnem otroku. Gre za prebojni dosežek, na katerega se je ekipa pripravljala več mesecev.

Posebnost tega pristopa je izjemno počasna in enakomerna vstavitev elektrode v notranje uho, kar zmanjša možnost poškodb občutljivega tkiva. Ker bo polžev vsadek notranje uho stimuliral več desetletij, je vsak milimeter in vsak pritisk pomemben. Oba z novo metodo operirana pacienta sta lahko UKC zapustila že dan po posegu. V naslednjem letu načrtujejo, da bi takšne robote kupili in bi takšna operacija postala standardna storitev.

UKC Ljubljana

Izjemen dosežek zdravstva: Prva robotska vstavitev elektrode pri operaciji

Krepitev ekosistema genskih in celičnih terapij

Marca in nato znova decembra 2025 je bilo predstavljeno, da bo Center za tehnologije genske in celične terapije, ki za zdaj deluje v okviru Kemijskega inštituta, dobil nove, namenske prostore. Projekt je dobil državno in evropsko podporo, skupna vrednost naložbe pa znaša 30 milijonov evrov.

Do zdaj je bil razvoj naprednih terapij pogosto razdrobljen. Del raziskav je potekal v Sloveniji, del analiz in proizvodnje pa v tujini. Novi center naj bi to spremenil, saj bo pod eno streho združeval celoten razvojni cikel: od temeljnih raziskav in nadzora kakovosti do priprave terapij za vstop v klinično prakso.

ŽIGA ŽIVULOVIĆ JR.

Leto 2025 je tako pokazalo, da Slovenija pri genskih in celičnih terapijah ne gradi več le posameznih projektov, temveč okolje, v katerem bodo takšni preboji v prihodnje sploh mogoči. 

Genska nadomestna terapija CTNNB1: “Urbanogen”

Leto se je tako zaključilo z eno najbolj čustveno izpostavljenih zgodb. Decembra je bila v kliničnem okolju predstavljena genska nadomestna terapija za sindrom CTNNB1, redko genetsko motnjo, pri čemer je bil v ospredju primer dečka Urbana. Terapija se je prav zato uveljavila pod imenom Urbanogen.

Urbagen

Dvanajst otrok v Sloveniji prejema novo gensko terapijo

Primer Urbana je v javnosti odmeval tudi zato, ker je pokazal, kaj pomeni prehod genskih terapij iz laboratorijev v klinično okolje. Čeprav gre za redko bolezen in terapijo, ki je še v fazi spremljanja, je zgodba simbol širšega premika: da se tudi v Sloveniji odpira prostor za najnaprednejše oblike zdravljenja, ki so bile še pred nekaj leti dosegljive le v peščici centrov po svetu.

UKC Ljubljana