Robert Balen

Opozicija je v času vlade premierja Roberta Goloba vložila že štirinajst interpelacij. Večino interpelacij je doslej predlagala SDS, na podlagi teh pa ni bil razrešen še noben minister.  Minister za delo Luka Mesec bo deseti minister, ki bo imel cel dan čas, da ovrže očitke strank SDS in NSi. Na koncu dolgega dneva bo ostal minister, saj predlagateljici interpelacije SDS in NSi tudi ob napovedani podpori treh članov Demokratov nimata dovolj glasov za razrešitev ministra.

"Izbruh" romske problematike material za interpelacijo

SDS in NSi sta povod za interpelacijo dobili ob umoru Aleša Šutarja v Novem mestu. Mescu očitajo zlasti opustitev dolžnega ravnanja na področju socialne politike, zaradi česar se je po njihovih navedbah povečalo nezaupanje v državne institucije in v funkcijo ministra. Menijo tudi, da je Mesec kot koordinator za romska vprašanja "pogrnil na celi črti". Tako med očitki navajajo še, da je minister ignoriral večkrat vložen paket zakonov za reševanje romske problematike, vztrajal pri "mehkih ukrepih", preslišal opozorila in prošnje lokalnih skupnosti in županov jugovzhodne regije ter jih obtoževal nestrpnosti in nepoznavanja situacije na terenu, medtem ko sam tja prav pogosto ni prišel, je poročala Slovenska tiskovna agencija.

Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je v dopolnilni obrazložitvi dejal, da je interpelacija logičen odgovor na pasivnost delovne skupine za obravnavo romske problematike in ministrstva pod vodstvom Mesca. Očital mu je zavračanje razumnih predlogov prebivalstva občin na jugovzhodu Slovenije, ki desetletja, še posebej pa zadnja tri leta, trpijo zaradi nasilništva nekaterih lokalnih romskih skupin. "To dojemajo kot izjemno nepravičnost. Čutijo, da niso enaki pred zakonom," je poudaril Cigler Kralj. Pristojni v Ljubljani po besedah Cigler Kralja "v svojih palačah, v oblakih, umaknjeni od realnosti" ne čutijo stiske, jeze in travm lokalnega prebivalstva, zato je logično, da ne ukrepajo.

Interpelacija Luke Mesca

Levica: "NSi in SDS se gresta politikantske igre za lastno korist"

Mesec izpostavlja sprejete ukrepe

Mesec očitke iz interpelacije zavrača kot neutemeljene ter izpostavlja, da je ključno področje romske politike socialna vključenost. Opozoril je, da predlagatelji v interpelaciji govorijo o varnostnih razmerah, podpori vlade, odgovornosti predsednika vlade in drugih vprašanjih, ki se dotikajo drugih ministrstev. Zato je poslance pozval, naj se danes pogovarjajo o njegovem delu in njegovem resorju.

Ob tem je dodal, da interpelacijo razume, saj da je opozicija vse stave polagala na to, da Levica in vlada ne bosta zaključili svojih reform, a sta jih. Med drugim je prebivalce pozval tudi, naj preverijo, kakšne so razmere v Novem mestu v primerjavi z obdobjem izpred meseca dni, "kdaj se je zadnjič slišalo streljanje po romskih naseljih, se ljudje danes počutijo varne, ko gredo na ulice".

Več puščic kritike je usmeril v delo prejšnje vlade, v kateri sta bili tudi SDS in NSi, ki po njegovih besedah na področju reševanja romskih vprašanj ni izvedla nobenega ukrepa, in v delo svojega predhodnika na ministrskem položaju Ciglerja Kralja, ki je eden od pobudnikov interpelacije. Med drugim mu je očital, da "enkrat samkrat v mandatu ni bil v romskem naselju, niti enkrat samkrat se ni opredelil do teh problemov".

Jure Klobčar

Kaj je po umoru Stanislava Knaflja naredil minister Cigler Kralj?

"Kaj je Janez Cigler Kralj naredil, ko je skupina Romov umorila Stanislava Knaflja leta 2021, je ponudil svoj odstop, je ustanovil medresorsko skupino za koordinacijo politike, ki naj bi naslovila to vprašanje, je predlagal paket zakonov, je sprejel odgovornost, kaj je naredila vlada, ki jo je vodila SDS?" je vprašal. "Ne da bi odgovorili na to vprašanje, ne morete soditi naše vlade," je dejal. Po njegovih besedah se je aktualna vlada na oktobrsko smrt Aleša Šutarja v Novem mestu odzvala nemudoma.

Ciglerju Kralju je očital tudi, da je imel pri sebi paket zakonov, ko je bil še minister in je imel ustrezno večino v DZ, a so jih v DZ vložili, po volitvah, ko večine v parlamentu niso več imeli. "Tukaj jaz ljudi sprašujem, kdo koga vleče za nos," je dodal.

Večinsko prebivalstvo in romska skupnost ne sodelujeta

Kot ključne probleme je izpostavil, da Romi ne zaključijo osnovne šole, da otroci v romskih naseljih pogosto živijo brez elektrike, ogrevanja, vode in nimajo organiziranih prevozov v šolo. "Ko ostanejo pri 14 letih brez izobrazbe, jih seveda nihče noče zaposliti," je dodal.

Ob tem je omenil projekt Romani Zour, ki so ga pripravili skupaj z zavodom za zaposlovanje in je namenjen spodbujanju zaposlovanja Romov. Po njegovih besedah se je zataknilo pri pridobivanju zainteresiranih delodajalcev in tu je srž problema. "Problem imamo s tem, da večinsko prebivalstvo in romska skupnost na jugovzhodu Slovenije več ali manj ne sodelujeta," je poudaril.

Spomnil je, da je pred dobrim letom prevzel koordinacijo ukrepov za izboljšanje integracije romske skupnosti in naštel več ukrepov, ki so jih sprejeli denimo na področju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, pa na predlog NSi tudi na področju socialnovarstvenih prejemkov, kjer so obiskovanje šole in vrtca povezali s socialno politiko.

Omenil je tudi ukrepe iz Šutarjevega zakona, pri pripravi katerega je sodeloval, da "socialna država ne bo več tolerantna do tistih, ki grobo kršijo njena pravila". Zdaj pa po njegovih besedah gradijo na ideji, da bi po Šutarjevem zakonu nadaljevali z integracijskim zakonom, ki mora zagotoviti boljšo vključitev romske skupnosti v družbo. Pri tem je kot primer dobre prakse izpostavil naselje Pušča.

Še ena interpelacija

NSi in SDS ministru Mescu: "Ni slišal 10.000 ljudi, da bi moral odstopiti"