Zakaj alkohol z leti vse težje prenašamo?
Opažate, da vam je kozarček (ali dva) alkohola včasih škodoval precej manj kot danes? Ne zdi se vam, da je tako, res je. Za to pa obstaja povsem logična razlaga.

Mnogi se spomnimo študentskih časov, ko je bilo mogoče po noči druženja brez večjih posledic naslednji dan brezskrbno nadaljevati s svojimi obveznostmi. A z leti se nekaj spremeni: že po dveh kozarcih vina nas lahko spremljajo glavobol, slabši spanec ali daljši maček. To ni naključje, temveč posledica naravnih fizioloških procesov, ki se odvijajo v telesu s staranjem.
Eden od ključnih razlogov, zakaj z leti težje presnavljamo alkohol, je počasnejša presnova. Jetra, ki so odgovorna za razgradnjo alkohola, z leti postanejo manj učinkovita. Aktivnost encimov, ki alkohol spreminjajo v snovi, ki jih lahko telo izloči, se znižuje. Posledično alkohol dlje časa ostaja v krvnem obtoku, kar pomeni, da se njegovi učinki in posledice občutijo močneje. Poleg tega so omenjeni encimi pri ženskah navadno manj učinkovit kot pri moških, kar je najverjetneje razlog, da ženske pogosto slabše prenašajo alkohol.
Pogosto slišimo, da kozarček vina na dan celo pripomore k boljšemu zdravju. Pa to drži? Kot je za tuje medije pojasnila specialistka za demenco Elizabeth Landsverk, obstaja znanstveno dokazan razlog, zakaj se pri dvajsetih s posledicami alkohola soočamo lažje kot pri tridesetih in pozneje. "Tako jetra kot tudi možgani so takrat najbolj odporni. Frontalni reženj, ki nam pomaga pri odločanju in ocenjevanju, takrat še niso povsem razviti, zato se oseba lažje odloči za več kozarčkov in manj razmišlja o posledicah," je pojasnila in dodala, da je treba biti tudi tukaj previden, saj lahko na tak način razvijemo tudi navade, ki nas bodo v prihodnosti pahnile v nevarnost.

Se pa Landsverkova ne strinja, da je kozarček – ali celo dva – na dan dober za telo. "Rekla bi, da je v redu največ dva kozarčka na teden in nikakor ne na dan. Alkohol povečuje tveganja za bolezni jeter in ožilja in takšne stvari se razvijejo skozi čas," opozarja.
Še dodatna tveganja se pojavijo po dopolnjenem 40. letu starosti. Med najpogostejše težave omenjena zdravnica uvršča težave s holesterolom, diabetesom in hipertenzijo, a spisek je še precej daljši. Mednje sodi tudi razvoj demence, ki se pokaže z leti.
V prihodnjih letih in desetletjih se takšna tveganja še dodatno povečajo. Ob tem po 50. letu starosti Landsverkova opozarja celo na povečano tveganje pojava rakov, predvsem raka dojke, jeter in požiralnika.

S staranjem se spreminja tudi sestava telesa. V telesu je manj vode, več pa maščobnega tkiva. Ker se alkohol raztaplja v vodi, ga telo starejše osebe razredči manj učinkovito kot telo mlajše osebe. To pomeni, da enaka količina alkohola povzroči višjo koncentracijo v krvi in hitrejši občutek opitosti.
Pri ženskah dodatno vplivajo hormonske spremembe, zlasti v obdobju perimenopavze in menopavze. Alkohol lahko še bolj moti spalne vzorce, kar pomeni več nočnih prebujanj, manj globokega spanca in več jutranje utrujenosti. Ker se kakovost spanca z leti že sama po sebi slabša, alkohol ta učinek še potencira.

Vse več študij potrjuje, da so mački v odraslih letih intenzivnejši. Razlog je kombinacija že omenjenih težav: počasnejše presnove, manj vode v telesu in povečane občutljivosti živčnega sistema. Poleg tega se zmanjša tudi zaloga encimov, ki pomagajo razgraditi acetaldehid; to je strupen vmesni produkt, ki nastane pri presnovi alkohola in je glavni krivec za slabost in glavobol. Rezultat? Tudi po manjših količinah se počutimo utrujeni in potrebujemo dlje časa za regeneracijo.
Pri starejših odraslih je treba upoštevati še dodatni dejavnik: sočasno jemanje zdravil. Alkohol lahko moti delovanje zdravil proti bolečinam, antidepresivov, pomirjeval in celo antibiotikov. Prav tako je bolj obremenjujoč za srce, prebavila in imunski sistem, kar poveča tveganje za resnejše posledice.
Čeprav se učinki alkohola z leti stopnjujejo, to ne pomeni, da se mu je treba popolnoma odpovedati (razen če obstajajo zdravstveni razlogi). Strokovnjaki med drugim svetujejo, da lahko k pitju alkohola pristopimo precej bolj umirjeno: torej da pijemo počasneje in izbiramo pijače z nižjo vsebnostjo alkohola, tudi med uživanjem alkohola pa skrbimo za redno hidracijo, torej sočasno pitje vode. Alkoholu se je dobro izogibati pozno zvečer, tik pred spanjem, da s tem ne vplivamo na spanec, dobro pa je alkohol združiti tudi s hrano, saj hrana upočasni absorpcijo alkohola. Še vedno pa je zlato pravilo zmernost. Ne pozabite, da manjša količina pogosto prinese več užitka in manj posledic.
Z leti se naše telo naravno spreminja – presnova je počasnejša, količina vode v telesu manjša, regeneracija pa daljša. Alkohol zato na nas učinkuje drugače, kot je nekoč. Razumevanje teh procesov nam lahko pomaga, da prilagodimo svoje navade in ohranimo dobro počutje – brez nepotrebnega mačka in slabega spanca.

E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se