profimedia

Zadnja tritedenska dirka sezone bo imela po navedbah organizatorjev sedem gorskih ciljev in več kot 58.000 višinskih metrov ter naj bi bila ena najtežjih v zgodovini Vuelte. Znano je že, da bosta tam na startu Primož Roglič in Portugalec Joao Almeida, ki bosta letos izpustila Dirko po Franciji.

Preberite tudi:

Nekdanji kolesar, danes vrhunski mehanik

Edini, ki se lahko dotakne Pogačarjevega kolesa: Mehanik o šampionu

Poleg uvodnega kronometra je na sporedu še en posamični kronometer, dolg 32 kilometrov. Trasa vključuje še štiri srednje zahtevne gorske etape ter osem ravninskih ali razgibanih etap. Dirka se bo iz Monaka podala vzdolž sredozemske obale skozi Francijo in Andoro, šele peti dan pa bo karavana dosegla špansko ozemlje.

Od tam se bo pot nadaljevala proti jugu v Andaluzijo, kjer bo potekala druga polovica španske pentlje.

Uvodni kronometer in pot skozi Francijo

Dirka se bo začela z 9 kilometrov dolgim posamičnim kronometrom v Monaku, ki se bo začel pred znamenitim kazinojem in končal na ciljni ravnini dirkališča Formule 1. Organizatorji so ob predstavitvi trase poudarili, da bo šlo za tehnično zelo zahteven poligon.

Druga etapa bo peljala iz Monaka v Francijo, v Provanso, s ciljem v Manosqueu po 215 kilometrih in 3.045 višinskih metrih. Čeprav na najdaljši etapi dirke ni zelo težkih vzponov – le dva kategorizirana vzpona 3. kategorije –, bo trasa nenehno valovita, zaključek pa se bo rahlo vzpenjal, kar ustreza hribolaznim sprinterjem.

Po transferju proti jugozahodu se bo tretja etapa začela v obmorskem kraju Gruissan pri Narbonnu in po 166 kilometrih končala z gorskim ciljem v Font Romeuju na nadmorski višini 1.937 metrov. Prvih približno 100 kilometrov bo pretežno ravninskih, nato pa bo sledil dolg vzpon, zlasti zahtevnih pa bo zadnjih 25 kilometrov z vzponom Col de Mont-Louis (1. kategorija) ter po kratkem spustu še zaključni vzpon v Font Romeu (2. kategorija).

Andora – prva velika preizkušnja

Četrta etapa bo prva prava visokogorska preizkušnja. Začela in končala se bo v Andorri la Velli (1.014 m) in bo dolga le 104 kilometre, a zelo zahtevna. Kolesarje čakajo Port de Envalira (1. kat., 2.409 m), Collada de Beixalis (1. kat.), Coll d’Ordino (1. kat.) ter tik pred ciljem še kratek, a strm vzpon Alto de la Comella (3. kat.). Skupaj bodo morali premagati kar 3.531 višinskih metrov.

Peti dan v Španijo

S peto etapo bo Vuelta 26. avgusta dosegla Španijo. Na sporedu bo pretežno ravninska etapa, dolga 171 kilometrov, od Falseta na Costa Dauradi do Roquetesa v pokrajini Terres de l’Ebre. Vzpon 3. kategorije 25 kilometrov pred ciljem bi lahko nekoliko razredčil sprinterje, a množični sprint na jugu Katalonije ostaja verjeten.

Šesta etapa bo nadaljevala pot proti jugu ob sredozemski obali, od Alcossebrea do Castellója de la Plana, vendar ne neposredno ob morju. Trasa bo zavila v zaledje z več kratkimi in strmimi vzponi, ključni pa bo 20 kilometrov pred ciljem vzpon Puerto El Bartolo (1. kat., 713 m). Vprašanje ostaja, ali si bo kdo iz skupnega seštevka tam upal napasti.

Od Katalonije do Costa Blance

Sedma etapa bo znova zavila globoko v notranjost in višje v hribe. Potekala bo od Vall d’Albe do smučarskega središča Aramón Valdelinares, drugega gorskega cilja Vuelte 2026. Zaključni vzpon prve kategorije je dolg skoraj 10 kilometrov, cilj pa leži na 1.961 metrih nadmorske višine. Skupno bodo morali kolesarji premagati 3.666 višinskih metrov.

Sledila bo ravninska etapa od Pucola do Xeraca (168 km), mimo Valencije. Čeprav je etapa namenjena sprinterjem, jih bo 25 kilometrov pred ciljem čakal še vzpon Puerto de Barx (2. kat., 317 m).

Prvi teden se bo zaključil z izjemno zahtevno gorsko etapo od Villajoyose do Alta de Aitane na Costa Blanci. Na 187 kilometrih bo kar šest kategoriziranih vzponov, cilj pa bo na več kot 20 kilometrov dolgem zaključnem vzponu prve kategorije. Višinski merilniki bodo na koncu pokazali več kot 5.200 višinskih metrov.

Drugi teden: proti Cordobi

Drugi teden se bo začel z razgibano, a razmeroma lažjo etapo v pokrajini Albacete (Alcaraz–Elche de la Sierra, 184 km), primerno za sprinterje ali ubežnike. Še boljša priložnost za sprinterje bo 11. etapa od Cartagene do Lorce.

Dvanajsta etapa bo znova namenjena hribolazcem: od Vere do Calar Alta (2.135 m) bo kolesarje čakalo 166 kilometrov in kar 4.570 višinskih metrov. Zaključni vzpon bo dolg 16 kilometrov.

Sledila bo etapa od Almuñécarja do Loje, primerna za pobeg, nato pa 14. etapa od Jaéna do gorskega cilja v Sierra de la Pandera (1.797 m), s približno 4.300 višinskimi metri.

Drugi teden se bo končal z razgibano etapo od Palme del Rio do Cordobe.

Tretji teden: veter, sprint, kronometer in odločilni vzponi

Zadnji teden se bo začel z ravninskima etapama, kjer bi lahko veter ob obali povzročil kaos. Osemnajsta etapa bo posamični kronometer (32 km) med El Puerto de Santa Mario in Jerezom de la Frontera.

Devetnajsta etapa bo znova namenjena gorskim specialistom z gorskim ciljem na Alto de Peñas Blancas. Odločitev o zmagovalcu Vuelte pa bo skoraj zagotovo padla na 20. etapi, najtežji etapi dirke, z več kot 5.200 višinskimi metri in brutalnim zaključkom na Collado del Alguacil.

Zaključna etapa leta 2026 ne bo tradicionalno v Madridu, temveč v Granadi. Na kratkem krogu se bodo kolesarji petkrat povzpeli do trdnjave Alhambra, kjer bo tudi cilj. Če bodo v skupnem seštevku še majhne razlike, se lahko odločitev o zmagovalcu zgodi prav tam.