Medvedjega mladiča, ki je strašil ljudi v bližini njihovih domov, so lovci omamili in ga preselili daleč stran od ljudi. Tam v divjini med drugimi zvermi ima vsaj možnost, da bo ostal živ. Lovci, zaščitniki živali, bi ga lahko še ubili. Zdaj pa me zanima, kaj bodo storili odgovorni z nekaj pijandurami, ki ponoči vznemirjajo ljudi v naši soseski s kričanjem, nadlegovanjem in grožnjami, da bodo vse skupaj vrgli v zrak. Poslali v tri krasne in še v maloro povrhu. Ljudje se jih bojijo, policaji pa malokdaj ukrepajo. Ker so že vrsto let omamljeni, sklepam, da jih bodo neke temne noči odpeljali kam stran od spečih in treznih ljudi. Kam v divjino, da bo mir pred njimi.

Na ekranih naših televizijskih bajt pa je videti vse več zakritih obrazov. Televizija zabriše obraze tistih, ki to želijo. Pa bodite pozorni, kdo so  ti ljudje. Pretepene in zlorabljene ženske, ki se bojijo, da jih ne bi  prepoznal njihov pretepaški, podivjani in nesocializirani mož. Izkoriščani delavci, ki jih je strah, da jih ne bi prepoznal njihov delodajalec in jih zaradi resnice, ki so jo povedali novinarjem, brez milosti zabrisal na cesto. Delavci iz tujih dežel, ki se prav tako bojijo, da jih ne bi prepoznal delodajalec, ki jim dolguje plačo za več mesecev, pa ne pljune denarja, ker ve, da jim bo poteklo delovno dovoljenje in bodo morali tja, od koder so prišli. Brez obljubljenih evrov, a z veliko jeze in razočaranja. Z zamegljenimi obrazi in s spremenjenimi glasovi govorijo po televiziji žrtve najrazličnejših barab, ki se bojijo, da jih le - te ne bi prepoznale in se jim maščevale za izjavo, brž ko nehajo brneti televizijske kamere.

Sami pa si zamaskirajo ksihte pripadniki skrajnih strank, ki zakriti pod maskami pretepajo Rome, priseljence in druge reveže. Morilci in tatovi velikih kalibrov, špekulanti, prevaranti, pretepači in drugi storilci kaznivih dejanj pa nezakritih obrazov žvečijo pred kamerami žvečilne gumije in se cinično smehljajo ter tako gledalcem brez besed sporočajo, da se jim ne bo zgodilo nič, saj imajo dobra poznanstva, ki segajo v sam politično mafijski vrh. Pa ne samo to: zavedajo se, da bodo zadeve zastarale, še preden jih bo sodnikom uspelo pripeljati  do finala. Se pravi do sodbe.

Za zadnjega juga, ki je prišel pred dnevi s tekočega traku v Kragujevcu, je nekdo ponudil 50.000 evrov. A ga niso prodali, ker ga bodo dali v muzej. Tja bi moral prispeti že pred mnogimi leti, saj je bil v primerjavi z drugimi, pravimi avti, še preden je prišel v zgodovino - zgodovina. Hudičevo srečo si moral imeti, da si prišel do njega prej kot v letu dni, to, da bi si lahko izbral barvo, pa so bile le pobožne želje. Kvaril se je rajši kot ne in v njem smo počeli, kar dandanašnji ne spravimo skupaj niti v najbolje opremljeni spalnici, kjer je vodna postelja nepogrešljivi del pohištva. Za nas je bil jugo že takrat vreden 50.000 evrov in več, četudi smo nakup plačali s posojilom, ki smo ga vračali v dinarjih.