Slovenija za zdaj še ni na črnem seznamu Bruslja
Evropska komisija Sloveniji za zdaj ne grozi s postopkom zaradi previsokega primanjkljaja, a opozarja, da bi se to lahko spremenilo že jeseni.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čeprav odhajajoča vlada pravi, da je država v bistveno boljši kondiciji, kot pred štirimi leti, slovenski javnofinančni primanjkljaj letos znova presega mejo treh odstotkov BDP. Evropska komisija sicer za zdaj ne načrtuje uvedbe postopka zaradi presežnega primanjkljaja, piše tiskovna agencija.
A v Bruslju opozarjajo, da bi se njihova presoja lahko spremenila že v drugi polovici leta, če država ne bo sprejela dodatnih ukrepov za izboljšanje javnofinančne slike.
Ostali znotraj fiskalnih omejitev
Lanski primanjkljaj je po podatkih komisije dosegel 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar pomeni, da je Slovenija ostala znotraj evropskih fiskalnih omejitev. Letos naj bi se stanje poslabšalo. Medtem ko je vlada načrtovala primanjkljaj v višini 3,4 odstotka BDP, v Bruslju ocenjujejo, da bo dosegel 3,3 odstotka. Tudi za prihodnje leto napovedujejo vrednost nad dovoljeno mejo.
Pomemben del letošnjega povečanja primanjkljaja je povezan z višjimi obrambnimi izdatki. Evropska unija je Sloveniji zaradi teh vlaganj odobrila uporabo posebne odstopne klavzule, zato se del povečane porabe pri oceni skladnosti s fiskalnimi pravili upošteva drugače. Po izračunih komisije bi bil primanjkljaj brez obrambnih investicij pod mejo treh odstotkov BDP.
Na ocene vplivajo tudi posledice interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki bi lahko po ocenah Bruslja letos javne finance dodatno obremenil za do odstotek BDP. Hkrati država pripravlja tudi ukrepe za omejevanje porabe, zato komisija ocenjuje, da je trenutno prezgodaj za dokončno presojo, navaja tiskovna agencija.
Zaradi negotovosti glede dejanskega obsega primanjkljaja in učinkov napovedanih ukrepov Evropska komisija za zdaj ne vidi zadostnih razlogov za sprožitev postopka. Vseeno pa opozarja, da bo razmere ponovno preverila jeseni. Če Slovenija do takrat ne bo predstavila prepričljivih korektivnih ukrepov, bi lahko sledili nadaljnji postopki.
Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je poudaril, da bo Bruselj razvoj dogodkov pozorno spremljal in novo oceno pripravil v okviru jesenskega evropskega semestra.
Slovenska vlada medtem ocenjuje, da bi lahko s sprejetimi ukrepi letošnji primanjkljaj znižala na 2,9 odstotka BDP. Prihodnji finančni minister Andrej Šircelj je že napovedal pripravo rebalansa državnega proračuna.
Komisija je Slovenijo opozorila tudi na hitrejšo rast javnofinančnih izdatkov od tiste, ki jo predvideva srednjeročni fiskalni načrt. Po njihovih ocenah odstopanje letos dosega približno 1,2 odstotka BDP, tudi po upoštevanju izjem za obrambno porabo.
V Bruslju zato pričakujejo dodatne ukrepe za zajezitev rasti izdatkov in zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Med priporočili ostajajo tudi učinkovito financiranje obrambnih potreb, bolj ciljno usmerjena pomoč zaradi visokih cen energije ter zmanjšanje administrativnih ovir, s katerimi se soočajo podjetja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
