Referendum: Sindikati nimajo več drugih možnosti
Sindikati so bili v referendum o interventnem zakonu prisiljeni, ker jim je desnica z obvladovanjem državnega sveta preprečila veto na zakon.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Začetek zbiranja overjenih podpisov za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije je posledica zapiranja kanalov za odprto razpravo znotraj obstoječih institucionalnih okvirov državnega sveta, je za Svet24 ocenil politični analitik Tomaž Deželan.
Meni, da so bili predlagatelji v to skrajno obliko preverjanja ljudske volje praktično potisnjeni.
»Referendumi po svoji naravi delujejo kot alternativa drugemu domu parlamenta, saj omogočijo, da se v političnem procesu preverijo in uskladijo različni družbeni interesi. V slovenskem sistemu to vlogo opravlja državni svet kot neokorporativno telo, ki pa v tem primeru, tudi zaradi same narave sprejemanja interventne zakonodaje, ni odigral vloge širokega vključevanja vseh deležnikov,« izpostavlja Deželan.
Javna razprava o zakonu je omejena na vseh nivojih
Kot pojasnjuje, je zakonodajni postopek pod pretvezo nujnosti in interventnosti močno omejil odprto javno razpravo. Ko so sindikati oziroma predstavniki delojemalcev spoznali, da skozi mehanizme državnega sveta ne morejo učinkovito izpodbijati legitimnosti interventnega zakona, za katerega trdijo, da krha temelje socialne države, jim po Deželanovih besedah ni preostala nobena druga pravna ali politična rešitev več.
Državni zbor bo na seji v sredo odločal o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu. Predlog tega sklepa je kolegij predsednika DZ v torek sprejel brez razprave. Stranke Resnica, koalicija NSi, SLS in Fokus ter Demokrati sicer menijo, da referendum skladno z ustavo ni dopusten, ker zakon ureja davke in druge obvezne dajatve.
Po Deželanovi oceni je zadeva zato še bolj absurdna, saj skušajo predlagatelji zakona še v drugo omejiti proces javne razprave.
Referendum je nuklearna opcija, ko ostale poti zatajijo
Zadnjo besedo o dopustnosti referenduma in ustavnosti takšnega zakonodajnega manevra bo moralo tako podati ustavno sodišče. Ne glede na njihovo končno presojo pa bo celoten spor po Deželanovi oceni pustil grenak priokus vsem vpletenim stranem. Kljub temu da imajo vsi idejo reševanja skupnosti, se je namreč načela demokratičnost delovanja te iste skupnosti, poudarja.
##ARTICLE-1900584##
Čeprav bo referendumski rezultat pomemben sam po sebi pa je po Deželanovih besedah v igri precej več - kako bo družba usklajevala interese sindikatov na eni in kapitala na drugi strani.
»Sindikati so dobili občutek, da so ostali brez vseh konvencionalnih instrumentov za preverjanje primernosti tovrstnih zakonskih rešitev. Ker jim legitimnosti zakona ni uspelo načeti preko državnega sveta, so bili potisnjeni v situacijo, kjer je edini preostali vzvod za uveljavitev njihovega glasu postal zakonodajni referendum. Gre za tako imenovano nuklearno opcijo v demokraciji, ki se aktivira takrat, ko se akterji ne morejo več sporazumeti in ko druge poti preprosto ni več na voljo,« zaključuje Deželan.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
