Napet kolegij: »Sindikate čakajo ukrepi iz Orbanovega priročnika«
Nova opozicija predlog o sindikalnih članarinah vidi kot maščevanje sindikatom, koalicija pa trdi, da gre za prostovoljnost.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kolegij predsednika državnega zbora je odločil, da bo DZ o predlogu za nedopustnost referenduma o interventnem zakonu odločal na sredini izredni seji.
Precej ostrejša razprava pa se je razvila ob predlogu novele zakona o delovnih razmerjih, s katerim bi delodajalcem ukinili obveznost neposrednega odtegovanja sindikalne članarine od plač zaposlenih.
Po poročanju STA je kolegij predsednika DZ Zorana Stevanovića predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu sprejel brez razprave.
Več napetosti je bilo pri drugem vprašanju: ali naj DZ predlog novele zakona o delovnih razmerjih obravnava po skrajšanem postopku.
Gre za predlog poslancev SDS in NSi, po katerem delodajalci ne bi bili več dolžni sindikalne članarine odtegovati neposredno od plač zaposlenih in jih nakazovati sindikatom. V praksi bi to pomenilo, da bi morali člani sindikatov članarino urejati sami, na primer s trajnikom ali drugim načinom plačila.
Predlagatelji trdijo, da s tem ne posegajo v pravico do sindikalnega organiziranja. Nova opozicija pa v predlogu vidi pritisk na sindikate, posebej zato, ker prihaja v času, ko so sindikati ostro nasprotovali interventnemu zakonu in zbrali več kot 47.000 podpisov za pobudo za razpis referenduma.
Opozicija: kaznovanje sindikatov po referendumski pobudi
Vodja poslanske skupine Svobode Nataša Avšič Bogovič je po poročanju STA opozorila prav na časovno zaporedje dogodkov. Poslanci SDS in NSi so predlog vložili po tem, ko so sindikati začeli nasprotovati interventnemu zakonu in podprli referendumsko pobudo.
»Gre torej za potezo iz maščevalnosti in za povračilni ukrep,« je ocenila.
Po njenem mnenju predlog spominja na prakse, ki jih povezuje z madžarskim modelom slabitve sindikatov pod vlado Viktorja Orbana.
Spomnila je, da je Madžarska leta 2024 ukinila avtomatske odtegljaje članarin v javnem sektorju, že prej pa omejila nekatere oblike sindikalnega organiziranja in kolektivnega pogajanja. »Sindikate, če ne bodo pridni in ubogljivi, čakajo ukrepi iz Orbanovega priročnika,« je dejala.
Podobno so bili kritični tudi v Levici in SD. Vodja poslanske skupine Levica in Vesna Luka Mesec je poudaril, da je bila Slovenija v devetdesetih letih zasnovana kot država socialnega dialoga, v kateri se pomembne družbene in gospodarske spremembe usklajujejo med vlado, gospodarstvom in sindikati. Predlog novele po njegovem mnenju ta okvir obide, saj gre mimo javne razprave in socialnega dialoga.
Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je opozorila, da gre za spremembo temeljnega zakona, ki ureja delovna razmerja. Zato bi moral biti po njenem mnenju postopek redni, z več razprave in vključevanjem socialnih partnerjev.
Posvarila je pred »hitenjem, histerijo in maščevalnostjo« ter ocenila, da se s predlogom slabi organiziranost delavcev.
Koalicija: članarino naj plačuje tisti, ki želi
V SDS očitke zavračajo. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je odločitev za skrajšani postopek utemeljila z navedbo, da se ne spreminja veliko materije.
Obenem je poudarila, da predlog ne posega v pravico do članstva v sindikatu, stavke ali zbiranja podpisov proti zakonom.
»Gre za to, da naj članarino plačuje tisti, ki jo želi, tistemu sindikatu, ki jo želi. Nihče ne pravi, da nekdo ne sme biti član sindikata, da naj ne plača, da ne sme stavkati, da ne sme podpisati ali zbirati podpisov proti kateremukoli zakonu,« je dejala po poročanju STA.
Opoziciji je očitala, da je sama v preteklosti posegla v stavkovne pravice zdravnikov, ko je razširila obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati tudi med stavko sindikata Fides.
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je predlog podprl z več argumenti. Po njegovem sistem, v katerem delodajalec prek plače odvaja sindikalno članarino, ni primeren za sodobno demokratično družbo.
Izpostavil je tudi vprašanje zasebnosti članstva. Če delodajalec oziroma njegovo računovodstvo neposredno odvaja članarino, je po njegovih besedah seznanjeno s tem, kdo je član sindikata, kar lahko odpira prostor za pritiske.
Ob tem se je zavzel še za spremembe zakona o reprezentativnosti sindikatov, da bi se znova preverilo, kateri sindikati izpolnjujejo pogoje za reprezentativnost.
V ozadju spor o moči sindikatov
Formalno se predlog nanaša na način plačevanja sindikalne članarine. Politično pa je razprava širša. Opozicija ga razume kot poskus zmanjšanja finančne in organizacijske moči sindikatov, koalicija pa kot ureditev, ki naj članstvo in plačevanje članarine prepusti posamezniku.
Razlika ni nepomembna. Sindikalna članarina je za sindikate eden ključnih virov financiranja, avtomatski odtegljaj od plače pa jim zagotavlja stabilen in administrativno enostaven način pobiranja članarin. Če bi se ta sistem ukinil, bi se morali sindikati bolj neposredno opreti na individualna plačila svojih članov.
Podporniki predloga v tem vidijo večjo preglednost in prostovoljnost. Nasprotniki opozarjajo, da bi lahko takšna sprememba v praksi oslabila sindikalno organiziranost, zlasti tam, kjer so sindikati že zdaj šibkejši.
V razpravo tudi nereprezentativni sindikati
Vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot je na kolegiju predstavila stališče predsednika nereprezentativnih Sindikatov Podravja Milana Mesariča, ki podpira tako interventni zakon kot spremembe zakona o delovnih razmerjih.
Po navedbah STA se je Mesarič zavzel tudi za ukinitev Ekonomsko-socialnega sveta, kjer da sindikalne organizacije »le mešajo meglo in dokazujejo svojo nesposobnost«.
Ta del razprave kaže, da spor ni samo med koalicijo in opozicijo, temveč tudi znotraj širšega sindikalnega prostora. Reprezentativni sindikati predlog razumejo kot poseg v svoj položaj, del manjših oziroma nereprezentativnih sindikalnih organizacij pa v njem vidi priložnost za spremembo obstoječih razmerij.
Sredina seja in skrajšani postopek
DZ bo o predlogu za nedopustnost referenduma o interventnem zakonu odločal na sredini izredni seji. Novelo zakona o delovnih razmerjih pa bo obravnaval po skrajšanem postopku, kar pomeni hitrejšo parlamentarno obravnavo od rednega postopka.
Prav to je ena od glavnih točk spora. Pri spremembah, ki zadevajo delovna razmerja in sindikalno organiziranje, opozicija zahteva širšo razpravo in vključitev socialnih partnerjev.
Koalicija pa vztraja, da predlog ne posega v samo pravico do sindikalnega delovanja, temveč ureja način plačevanja članarine.
Razprava se bo zato verjetno nadaljevala tudi zunaj kolegija predsednika DZ. Predlog namreč prihaja v trenutku, ko so odnosi med novo koalicijo in sindikati že zaostreni zaradi interventnega zakona in referendumske pobude proti njemu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
