M. M., arhiv DL

Arhitekt in predavatelj na ljubljanski fakulteti za arhitekturo dr. Tomaž Slak je kot predsednik urbanističnega sveta MO Novo mesto v projekt prenove mestnega središča vključen od leta 2015. Projekt ureditve podzemne infrastrukture je bil sicer narejen že dve leti prej, sedanje vodstvo občine pa se je odločilo hkrati prenoviti tudi srednjeveški trg, ki konkretnejših posegov ni bil deležen desetletja. Slak je bil tudi predsednik komisije, ki je izbrala zmagovalno rešitev na arhitekturnem natečaju, po kateri bodo sedaj drugačno podobo dobili tako Glavni trg kot Rozmanova ulica, pa tudi del kandijskega križišča in Prešernov trg. Z drugačno podobo centra prihaja tudi drugačna prometna ureditev.

Začniva v podzemlju. Infrastruktura mestnega jedra je v katastrofalnem stanju, kar naj bi zdaj uredili s kolektorjem.

Res je. Ta problem podzemlja se kaže že dolga leta. Iz kanalizacijskih cevi na dnu Glavnega trga priteče zelo malo, kar pomeni, da večina odplak, pa ne govorimo le o fekalijah, tu so še fosfati, pralni praški in druga kemična nesnaga, ponika nekam v zemljo. Tu je kraški teren, torej je to ponikanje še bolj problematično. Drugi večji problem je telekomunikacijska infrastruktura, tu je t. i. informacijska avtocesta, veliko bakrenih in optičnih kablov velikih dimenzij, pa tudi prometa, saj so tu vse navezave za celotno Belo krajino in tudi Revoz ipd., tako da je vsak servis, premestitev ali dopolnjevanje te infrastrukture zelo problematično. Kolektor pa bo omogočil, da uporabnik oz. meščan tega niti opazil ne bo.

Investitor je občina, ki računa na velik delež sofinanciranja s strani evropskih skladov. Ampak ko govorite o teh posodobitvah, ste vanje vključili tudi Elektro, Telekom ipd.?

Seveda, imeli smo kar naporna pogajanja z vsemi upravljalci. Za njih je današnje stanje relativno dobro, a mi ga želimo izboljšati, zato se nam je uspelo dogovoriti za neko delitev stroškov. Vse prestavitve bodo njihov strošek, gradbeni del pa naš, saj kolektor v veliki meri združuje kanalizacijo in vodovod, torej zadeve lokalne skupnosti. Tu moram pohvaliti tudi župana, ki je speljal levji delež teh pogajanj, da bo končna rešitev sodobna in dolgoročna.

Veliko hude krvi je povzročila sedanja zapora in velikost gradbišča. A verjetno je treba tu opozoriti, da pri spremembi prometnega režima ne gre le za eno leto gradnje, ampak bo bolje, da se na trg brez motornega prometa povsem navadimo. Četudi ta ne bo v celoti umaknjen iz centra.

Ne, ne bo. Zdaj se je na Glavni trg vozilo v breg, s tem smo z vozili povzročali večji hrup in onesnaženje. Zato je bistvena sprememba, da se bo zdaj po delu Glavnega trga vozilo navzdol. Ker pa s kandijske smeri ne bomo mogli več v mesto, se s tem umika tranzitni promet. Deloma je to predvidel že konservatorski načrt. A s koordinacijo z vrsto deležnikov, od stanovalcev do poslovnih subjektov in vrste iniciativ, smo sklenili, da bi se v prvi fazi še vedno lahko vozili mimo tržnice do Hiše kulinarike, kjer bo potem mogoče zavijanje izključno desno, torej ven iz mesta po Kandijskem mostu. Na tem delu bo nekaj parkirišč modre cone, se pravi kratkotrajno parkiranje, in t. i. »drop off« cone, kjer lahko denimo odložimo otroka za glasbeno šolo. Mimo Hiše kulinarike in levo po Rozmanovi pa z vozili ne bomo mogli, to bo izključno peš cona, vse do Foto Asje. Torej, kdor se bo pripeljal v mesto iz ljubljanske smeri, se bo moral na Prešernovem trgu odločiti, ali bo šel naprej do Florjanovega trga in potem po spodnjem delu trga ven iz mesta, ali po Kastelčevi in nazaj po Rozmanovi mimo knjižnice, kjer bo ulica še vedno prevozna. Nekoliko drugačen režim bo veljal za stanovalce zalednih ulic mestnega jedra, kjer pa so predvideni potopni stebrički s kontroliranim dostopom.

M. M., arhiv DL

Vi osebno pa vidite še neko drugo fazo?

Da (smeh), prišla pa je od raznoraznih organizatorjev dogodkov, to je seveda polna zapora Glavnega trga, s tem da za promet ostane sedanja Sokolska ulica. To ni nemogoče, a mestni občini oz. vsem se ta hip zdi to preveč radikalna poteza.

Kako bi na kratko orisali novo podobo trga?

Podoba je zelo vezana na konservatorski načrt in natečajno rešitev, radikalnih novosti ni, a ljudem se bo verjetno že to zdelo radikalno, saj že 60 let tu ni bilo nobenih sprememb. V oči bo najbolj zbodlo enotno tlakovanje v celi širini in šele tedaj se bomo zavedali, kako širok trg imamo. Cona bo počasna, hitrost vozil omejena na 10 km/h, gre pa za t. i. deljeni oz. skupni prostor, kjer ni posebnih prometnih oznak, ki določajo, kaj je cesta in kaj pločnik. Vse bo peš cona po načelu, da močnejši (npr. avtomobilist) pazi na šibkejšega (kolesarja, pešca), ti sistemi so v tujini in tudi že pri nas preizkušeni in delujejo zelo dobro. Glavna razlika bo torej v tej veliki širini in poenoteni površini s prečnimi elementi v tlaku, ki bodo še povečali vtis širine. Druga večja stvar bo spremenjena niveleta v spodnjem delu, kjer ne bo več stopničk za vhode v hišo, ampak bo to speljano bolj zglajeno, kar bo bolj prijazno uporabnikom, predvsem gibalno oviranim.

Slavne granitne kocke, na katere so meščani ponosni, meščanke v petkah pa nekoliko manj …

Kocke so predvidene in so obveza, a ne bodo enake današnjim. Nove bodo nekoliko večjih dimenzij in ravne, se pravi rezane, v isti ravnini bo tudi fugirna masa. V Ljubljani, Celju, Škofji Loki, Kranju so te rešitve že dolgo znane in so se izkazale za dobre. Iz teh mest smo se naučili tudi nekaj napak in bomo tu naredili boljše in lažje za vzdrževanje. Predvidene so tudi velike obremenitve, tako da bodo zdržale kakršenkoli promet, če bi npr. v bodočnosti kdo zopet spreminjal prometni režim.

Torej se nam ne more ponoviti zgodba Novega trga?

Ne. Tudi morebitna popravila so dokaj enostavna.

Če se v orisu pomakneva naprej po Rozmanovi, pa dobi mesto nekaj »novih« manjših trgov.

O manjši razširitvi lahko govorimo na območju Foto Asje, kjer bo trg Pie in Pina Mlakarja, kjer je že predviden podstavek za dve novi javni plastiki. A bo ta razširitev še vedno delno prevozna, saj se bo tu s Kastelčeve zavijalo na Rozmanovo. Druga stvar je ureditev spominske ploščadi nasproti Slona oz. severna mestna vrata, tu se bo sedanje ozko stopnišče razširilo, dobili bomo manjše prireditveno prizorišče, spomenik pa seveda ostane. Naslednji je Prešernov trg, ki bo tudi deloma širši pred trgovino Agra, prav tako s kašno javno plastiko, mogoče v povezavi s projektom Pozabljena polovica. Projektanti so predvideli še ureditev trga pred APT, a to ni več zajeto v sedanji projekt prenove, je pa potencial.

V vseh opisih urejanja pogrešam Florjanov trg in tržnico.

Kot je znano, načrte za prenovo tržnice že imamo, izdano je tudi gradbeno dovoljenje, a ni pravnomočno zaradi določenih zapletov in je postopek na upravni enoti. To je posebna zgodba, ne vem, ali bo to rešeno še v nekaj letih, zato smo tržnico za zdaj samo »osvežili«. Večje posege zahtevata še trg pred Sokolskim domom in pa sam Sokolski dom, a to je podobno obsežen projekt, kot je projekt celovite prenove tržnice, torej govorimo o nekaj milijonih evrov. To so investicije, ki po mojem prepričanju pridejo prioritetno na vrsto po sedanji prenovi javnih površin mestnega jedra.

Intervju je bil objavljen v 43. številki Dolenjskega lista z dne, 26. oktober 2017. Nadaljevanje v prihodnji številki.