##IMAGE-2478094##

Prisrčen pozdrav s Preloke! Pošiljam vam  hudomušno pesmico, ki jo je napisal moj stric iz Semiča. Zakaj? Zato, da vsaj za trenutek pozabimo to zoprno vreme; mogoče se nam ob branju za trenutek prikrade nasmešek na obraz. Sicer pa, saj za dežjem pride sonce in tega čakamo.

Marica

T O N Č K I                            I N                    T O N Č K E

Mi smo veseli Tončki,                                 Mi smo pa Tončke

pomladanski sončki,                                  imamo svoje lončke,
možakarji smo fer,                                      se v kuhinji vrtimo,
posebno še zvečer.                                    vogale tri držimo.

Mi smo gverilci,                                          Tudi me smo gasilke,
najboljši gasilci,                                          družinske čistilke,
pa še lovci zeleni                                        peremo vam gate,
in šeftarji pošteni.                                       me smo babe zlate.

Babnice ste opravljivke,                            Dedec gre v oštarijo
pa še velike zapravljivke,                          doma pusti nam mularijo,
še svojo zlato rinko pazite,                       da ne bo nezgod,
dale bi za šminko.                                      ko skačete čez plot.

Ko ženka babica postane,                       Ko zajadra dedec v penzijon,
vnučke v oskrbo vzame,                           ne pomaga več mu losijon,
pojavi guba se na koži                              v ustih škriplje mu proteza,
na glavobol se vedno toži.                        večkrat se zastonj napreza.

Brez ostrega jezika                                  Ostale bomo vaše,
ste babe kot se šika.                               ker tako nam paše.
Zaenkrat vas ne damo,                           Vi ste naši Tončki,
ker radi vas imamo.                                 napihnjeni balončki.