Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Po Krstu pri Savici Pod Svobodnim soncem


I. Vidmar
19. 9. 2016, 15.05
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

pod_svobodnim_soncem_001.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Pod svobodnim soncem-001
pod_svobodnim_soncem_005.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Foto: I. Vidmar
pod_svobodnim_soncem_007.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Irena Yebuah Tiran
pod_svobodnim_soncem_006.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Aleš Makovac

Pod svobodnim soncem je druga opera, ki jo pripravlja novomeška Vokalna akademija Jurija Slatkonje in jo je napisal mladi novomeški skladatelj Tom Kobe. Premiera bo 22. novembra v Trdinovi dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine, ki pri projektu sodeluje kot koproducent. Za razliko od prve Kobetove opere, Krst pri Savici, bo tokrat pri izvedbi sodeloval že nekoliko bolj razširjen orkester, za katerega pa v Trdinovi dvorani ni prav veliko prostora.

Kobe tudi tokrat posega v bogato slovensko literarno zakladnico. Po Prešernu se je tokrat oprl na kultni zgodovinski roman Frana Saleškega Finžgarja Pod svobodnim soncem, ki slika idilično podobo življenja starih Slovanov, pastirjev in poljedelcev, ki žive v skromnosti, poštenosti in v sožitju z naravo, kljub poganstvu, ali pa ravno zaradi njega, pripoveduje o zaljubljenosti glavnega junaka, Iztoka v bizantinsko dvorjanko Ireno, gorečo kristjanko. Kobe tako znova obravnava odnos naših prednikov med poganstvom in krščanstvom in tako kot v Krstu pri Savici v libreto med vsemi drugimi poganskimi bogovi vplete ime boginje ljubezni Žive.

Lani in letos si je prvo Kobetovo opero Krst pri Savici ogledalo dva tisoč gledalcev, opogumljeni z njenim uspehom pa v Vokalni akademiji Jurija Slatkonje snujejo še bogatejši program. Vodja produkcije, skladatelj in dirigent Aleš Makovac je na današnji novinarski konferenci poleg Kobetove opere napovedal tudi novo kantatno delo še enega njihovega skladatelja Blaža Klemenčiča Dominica in Palmis, ki bo 8. aprila sledila letos izvedeni kantati Aleša Makovca Te Deum. Sodelovanje s Kulturnim centrom Janeza Trdine je Makovac označil tudi kot morebiten temelj za nastanek dolenjskega glasbenega gledališča, za katerega pa bi bilo, če se v Novem mestu slučajno ne bi odločili za gradnjo nove koncertne dvorane, treba Trdinovi dvorani vrniti prostor za orkester v "jami", kakršno je na istem mestu imel nekdanji Dom JLA, ob morebitni prenovi dvorane pa bi bilo dobro razmisliti tudi o ureditvi zaodrja, ki ga v dvorani nujno potrebujejo predvsem za izvedbo zahtevnejših gledaliških del in seveda tudi pri postavitvi opere, ki je, kot kaže, z Vokalno akademijo  v Novem mestu že dobila domovinsko pravico.

Glede na izkušnje z gostovanji različnih večjih dramskih in tudi opernih gledališč in orkestrov pa se te pomanjkljivosti zaveda tudi direktorica Kulturnega centra Janeza Trdine Vesna Dular, ki je na novinarski konferenci opozorila, da bi bilo treba ureditev tega problema vgraditi tudi v občinsko strategijo razvoja kulturne dejavnosti, še posebej, ker kaže, da bo Novo mesto tudi v prihodnje pogosto potrebovalo ustrezno dvorano.

Tudi pri drugi Kobetovi operi sodeluje novomeška mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran, ki je tokrat umetniška vodja solistov, k sodelovanju pa je povabila mednarodno zasedbo: "K sodelovanju smo tokrat pritegnili našega sodelavca pri prvi operi Krst pri Savici baritonista Antona Habjana, nastopili bodo tudi sopranistka Katja Konvalinka, tenorist Klemen Torkar, ki je lansko leto izjemno uspešno nastopil v naslovni vlogi prav tako nove slovenske opere Tomaža Sveteta Junak našega časa, baritonist Rok Bavčar in mezzosopranistka Barbara Sorč. Medse smo povabili tudi dva tuja pevca in sicer prvaka zagrebškega narodnega gledališča HNK baritonista Sinišo Hapača ter italijanskega tenorista Dominga Stasija, ki je redni gost na evropskih in drugih opernih odrih. Mene pa tokrat ne boste videli smehljati se, kot ste me vajeni, saj bom nastopila v vlogi zlobne Teodore," je povedala Irena Yebuah Tiran in dodala, da bodo pri operi kot zamenjave sodelovali tudi študenti akademije za glasbo, ki bodo na oder stopili na eni od predstav za šole, ki jih načrtujejo vsaj tri.

Organizacijo in menagement projekta Pod Svobodnim soncem je prevzel nekdanji vodja novomeške območne izpostave JSKD Bojan Bencik, ki stroške postavitve opere Pod svobodnim soncem ocenjuje na 29 000 evrov in upa, da mu bo k sodelovanju uspelo pritegniti tudi več donatorjev in pokroviteljev, da jim ne bo treba pri vsem preveč stiskati. Načrtuje tudi, da bi z opero gostovali tudi v več kulturnih centrih po Sloveniji. Režijo opere Pod svobodnim soncem je prevzela izkušena režiserka Eva Hribernik, ki bo zgodbo postavila na oder v sodelovanju s scenografom Jarom Ješetom, za masko bo skrbela Mateja Bajda.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.