Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

V četrtek, 18. oktobra, smo učenci in učitelji 4. razredov OŠ Drska aktivno sodelovali pri projektu V jati z drugačnimi. Gostili smo učence z Osnovne šole Dragotina Ketteja, tja pa smo na izmenjavo poslali deset naših učencev. Objavljamo razmišljanja treh učencev, ki so svoje zapise prebrali tudi na večerni prireditvi na Loki.

Zjutraj so k nam prišli otroci oziroma odrasli iz Osnovne šole Dragotina Ketteja, ki so drugačni od nas. Z njimi smo odšli na predstavo. K meni je pristopila Veronika. Povedala mi je, da je stara 21 let. Bila je zelo prijazna. Nato se je predstava začela. Lutkar Boris je povedal, da je v življenju najbolj pomembna igra. V predstavi sva sodelovali skupaj z Veroniko kot zajec in zmajevka. V igranju sva z Veroniko zelo uživali. Po predstavi smo šli v razred in se razdelili v skupine. V skupini sem bila skupaj z Benjaminom in Veroniko. Ko je bilo treba premakniti mize, se je pokazalo, da tudi otroci s posebnimi potrebami znajo veliko več kot si mi lahko mislimo. Njihov trud je bil zame največji zaklad. Skupaj smo bili tudi na aktivnem odmoru. Skakali smo čez kolebnico. Pri skakanju se nama je pridružila še Alenka, ki je dokazala, da je v preskakovanju kolebnice odlična. Skupaj z učenci iz Osnovne šole Dragotina Ketteja smo odšli še na kosilo. Težko sem se poslovila od vsakega izmed njih. Ajda Janko, 4. b

Danes sem skupaj z devetimi sošolci odšel na Osnovno šol Dragotina Ketteja. Tam smo se najprej zbrali v krogu in se predstavili z besedami in gibi. Potem smo odšli v glasbeno učilnico in poslušali učenca Davida in učiteljico Darinko. Poslušali smo njuno predstavo. Igrala sta na klavir in na ksilofon. Opazil sem, da se tudi učenci s posebnimi potrebami lahko veliko naučijo. Potem smo šli v učilnico. Tam smo s koncentracijo gledanja pritiskali na računalnik. Ta naloga je bila zanimiva. Z učenci smo se igrali tudi različne igre. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo si ogledali multisenzorno sobo. Ležal sem na vodni postelji, poslušal glasbo, opazoval različne luči in se zelo dobro sprostil. Videl sem, da je njihova šola drugačna od naše in da se učijo stvari, ki so nam vsakdanje. Izak Testen, 4. b

V četrtek smo imeli program V jati z drugačnimi. Ko sem se zbudil, sem bil vesel, saj sem vedel, da bodo k nam prišli učenci iz Osnovne šole Dragotina Ketteja. Skupaj z njimi smo si ogledali predstavo, ki jo je vodil Boris Kononenko. Gospod Boris je rekel, da mu bomo pomagali pri predstavi. Rekel je tudi, da smo vsi drugačni. Predstava je govorila o tem, da ima vsak svoj zaklad: zmajčica je iskala zaklad, ki ga je krila dobra vila. Pri predstavi so sodelovali vsi: otroci s posebnimi potrebami in tudi mi. Nato smo odšli nazaj v razred, kjer smo delali skupinsko risbo. Jaz sem bil v skupini z Vukom in Andrejem. Narisali smo, kako igramo nogomet. Nato smo se odšli igrat na igrišče. Igral sem nogomet. Potem smo šli z učenci iz Osnovne šole Dragotina Ketteja na kosilo. Žal nisem nikomur pomagal, ker sem sedel na drugem koncu mize. Všeč mi je bilo, da so k nam prišli učenci z druge šole, saj so to učenci, ki imajo velike težave. Videl sem, da nismo vsi ljudje enaki. Všeč mi je bila njihova družba: videl sem, da rabijo veliko pomoči. Filip Golob, 4. b