##IMAGE-2221520##

Nekdanji predsednik Slovenske matice, literarni zgodovinar in velik poznavalec belokranjskega pesnika Otona Župančiča Joža Mahnič je na včerajšnjem predavanju, ki ga je pripravila knjižnica Otona Župančiča z ljubljanskim mestnim muzejem, predstavil Župančičevo ljubezensko liriko. Zanjo se je odločil, ker je všeč večini ljudem, saj je "človeško najbližja".

Po Mahničevih besedah se je z ljubezensko liriko mogoče srečati predvsem v treh Župančičevih zbirkah: v Čaši opojnosti, zbirki Čez plan in v Samogovorih, medtem ko so ljubezenske pesmi po Mahničevem mnenju v drugih Župančičevih delih redke.

Pesnikovo ljubezensko liriko Mahnič uvršča v tri razvojne faze. V prvi, ki jo imenuje mladostna lirika, so pesmi posvečene Župančičevi prvi ljubezni Berti Vajdič. Druga faza je po Mahničevi opredelitvi ljubezensko-družinska, v tretjo fazo pa uvršča Župančičeve pozne ljubezenske pesmi.

Mahnič je urejanje pesnikove zapuščine označil za "sila zahtevno in odgovorno". Povedal je, da je razpolagal z več viri. Prvi je bilo pesnikovo stanovanje, v katerem sta pred Župančičem živela tudi Ciril Kosmač in Edvard Kocbek. O Župančiču sta mu veliko povedala tudi pesnikova žena Ana in starejši sin Marko. Črpal pa je tudi iz bogate korespondence med Berto Vajdič in Župančičem. Ta naj bi zajemala 380 razglednic in pisem, najdaljše pismo ima osem strani.

Mahnič je pojasnil, da nekatere pesmi odslikavajo Župančičevo osebnost, nekatere pa so le modne. "Naturalizem, dekadenca, ljubezen, zreducirana na spolnost, ter posledična naveličanost življenja - to je takratni Dunaj, francoska dekadenca, vendar to ni Župančič," je prepričan Mahnič.