37-letni Srđan Vlahović, ki zadnje štiri leta živi v Novem mestu, je dober teden dni v priporu v ljubljanskih zaporih. Kljub prošnji njegovega odvetnika iz odvetniške družbe Čeferin, da plača 40 tisoč evrov varščine, če bi se lahko svobodno gibal, je odločitev sodnega senata novomeškega okrožnega sodišča jasna: ostati mora v priporu. Gre namreč za ekstradicijski pripor, zato je predlog odprave pripora in odreditve varščine v nasprotju z naravo izročitvenega pripora.

Sicer pa je Srđan Vlahović, ki je v resnici Nebojša Đeković (ta ima v Srbiji tudi tri mladoletne otroke), pred preiskovalnim sodnikom dejal, da se ne čuti odgovornega za smrt nekdanjega poslovnega partnerja Lutovca, s katerim sta imela restavracijo v Beogradu in ki je umrl februarja 2003 zaradi dveh strelov v trebuh. Da je Vlahović v resici Đeković, je pokazala daktiloskopska primerjava kartona, ki ga je beograjski Interpol posredoval varnostnim organom Slovenije.

Svoje prave identitete sicer 37-letnik ni tajil, sicer pa kaj več od tega, da se ne čuti krivega za umor, ni hotel povedati. Je pa v preiskavi povedal marsikaj, kar se je z njim dogajalo kasneje.

Srbije ni zapustil zato, da bi se izognil kazenskem postopku, pač pa, ker se je bal maščevanja pokojnikovega brata oziroma drugih članov hudodelske združbe. Iz Srbije ga je pot vodila najprej v Italijo, kjer se je nekaj časa skrival, pred štirimi leti pa je prišel v Novo mesto.

Spremenil si je ime, vzel dekliški priimek svoje matere, prej črnogorsko državljanstvo je zamenjal za državljanstvo Bosne in Hercegovine, ostale rojstne podatke pa je pustil enake. Tu je ustanovil firmo, ki se je ukvarjala s komercialnimi posli s keramiko. Podjetje je bilo uspešno, saj je pokrivalo trg celega Balkana, pred kratkim pa je kupil tudi lokal Marshall, ki ga je obnavljal in bi sredi decembra spet odprl svoja vrata.

Sicer pa se ne strinja z izročitvijo srbskim organom pregona, saj pravi, da mu je mafija dalj časa grozila in se boji maščevanja.

Več v četrtek v Dolenjskem listu!