Tragična usoda: kdo je ubil ustanoviteljico slavne Univerze Stanford?
Leta 1884 je človekoljubka Jane Stanford doživela izgubo, ki je za vedno spremenila njeno življenje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Med družinskim potovanjem po Evropi je njen edini otrok Leland Stanford mlajši zbolel za tifusom in umrl pri komaj 15 letih. Jane in njen mož Leland Stanford sta se odločila, da bosta sina ohranila v spominu z ustanovitvijo univerze, poimenovane njemu v čast. Čeprav jo danes vsi poznajo kot Univerzo Stanford, je njeno uradno ime Univerza Lelanda Stanforda mlajšega.
Vsi otroci Kalifornije so postali njeni
»Ker nista imela več otroka, je Jane Stanford začela razmišljati, da bi lahko vsi otroci Kalifornije postali njuni otroci,« pravi Isabelle Rogers, pomočnica registratorke v univerzitetnem umetnostnem centru Cantor.
Prav zapuščini Jane Stanford je posvečena nova razstava z naslovom Jane!, ki bo v centru Cantor na ogled do maja 2028. V ospredju so njeno žalovanje po izgubi sina, človekoljubno delo, ljubezen do potovanj in zbiranja predmetov ter skrivnostna smrt zaradi zastrupitve s strihninom leta 1905.
Muzej, ki je nastal iz sinovih sanj
Umetnostni center Cantor, prvotno imenovan Muzej Lelanda Stanforda mlajšega, je vrata odprl leta 1894, tri leta po začetku pouka na univerzi. Kustos razstave Patrick R. Crowley pojasnjuje, da so stavbo zasnovali po zgledu pročelja Nacionalnega arheološkega muzeja v Atenah – mestu, kjer je Leland mlajši prvič zbolel.
Najstnika so med družinskim potovanjem po Grčiji popolnoma prevzeli tamkajšnja arhitektura in starine. Želel je postati zbiratelj in kustos ter nekoč odpreti lasten muzej. Po njegovi smrti sta starša prevzela njegovo zbirko in jo začela dopolnjevati. Prav ta je postala temelj današnje zbirke centra Cantor.
Jane Stanford
Jane se je rodila leta 1828 v številni družini v Albanyju. Leta 1850 se je poročila z Lelandom Stanfordom, ki je takrat delal kot odvetnik. Premoženje si je pozneje ustvaril v železniški industriji, postal guverner Kalifornije, nato pa še senator.
Kot predsednik družbe Central Pacific Railroad je 10. maja 1869 zabil slavnostni zlati žebelj, ki je simbolično zaznamoval dokončanje prve čezcelinske železnice v Združenih državah Amerike.
Nenavadni predmeti, ki še nikoli niso bili razstavljeni
Več eksponatov na razstavi Jane! javnost doslej še ni videla. Med njimi so dela znanih umetnikov, pa tudi nenavadne družinske dragocenosti in spominski predmeti.
Obiskovalci si lahko ogledajo sliko zbirke nakita Jane Stanford, keramično upodobitev zadnjega obroka njenega sina – slanine, jajc in opečenega kruha – ter posmrtni maski Jane in Lelanda mlajšega.
Razstava želi pokazati, da lahko tudi v času žalovanja v življenju ostajajo lepe in dragocene stvari. Po sinovi smrti se je Jane zatekla k spiritualizmu, verskemu gibanju, katerega privrženci so verjeli, da lahko živi komunicirajo z mrtvimi. Tako se je poskušala spoprijeti z izgubo.
V univerzitetnih galerijah je bila večina pripovedi o ustanoviteljih Stanforda dolgo osredotočena na Lelanda. Nova razstava pa v ospredje postavlja soustanoviteljico, ki jo kustos opisuje kot »izjemno odločno, nenavadno in nepričakovano človeško« žensko.
Po moževi smrti sama prevzela vodenje
Jane Stanford je sebe videla predvsem kot žensko, vpeto v družino in odgovornosti do nje, pojasnjuje, direktorica Stanfordove službe za dediščino in uradna univerzitetna arheologinja.
Z možem sta začela s skromnim premoženjem, nato pa pridobila neizmerno bogastvo, moč in vpliv. Jane se je upravljanja vsega tega učila ob njem.
Ko je Leland leta 1893 umrl, je morala nadzor nad univerzo večinoma prevzeti sama. V tistem obdobju je bilo izjemno redko, da bi ženska imela tolikšno moč nad visokošolsko ustanovo. Toda univerza ni bila zgolj moževa zamisel, poudarja Jonesova, temveč njuna skupna vizija. Jane je bila zato kot vdova pripravljena sprejemati odločitve, od katerih je bila odvisna prihodnost Stanforda.
Prvi poskus zastrupitve
Razstavljeni predmeti so umeščeni tudi v temačno pripoved o smrti Jane Stanford, katere okoliščine še vedno niso dokončno razjasnjene.
Viri se večinoma strinjajo, da je bila 14. januarja 1905 v svojem dvorcu v San Franciscu, ko je po požirku mineralne vode začela bruhati. V hiši sta bila poleg nje samo osebna služkinja in tajnica. Kemijska analiza je pozneje potrdila, da je bil vodi primešan strihnin, strup, ki se je takrat uporabljal tudi za zatiranje podgan.
Prestrašena zaradi poskusa umora je Jane zapustila San Francisco in se odpravila na pot proti Japonski. Vmes se je ustavila na Havajih, kjer je po zaužitju sode bikarbone, ki jo je uporabljala kot pomoč pri prebavi, v hudih bolečinah umrla.
Obdukcija je pokazala znake smrtonosne zastrupitve s strihninom. Toda tedanji predsednik Stanforda David Starr Jordan je ugotovitve zavrnil in novinarjem povedal, da je Jane umrla zaradi odpovedi srca.
Njegova različica dogodkov je veljala za uradno skoraj stoletje, dokler nista raziskovalca Robert W. P. Cutler in W. B. Carnochan v začetku tega tisočletja primera ponovno preučila.
Kdo je ubil Jane Stanford?
Glavna osumljenca sta bila Jordan, ki je bil zaradi upravljanja univerze večkrat v sporu z Jane, in njena osebna tajnica Bertha Berner. Ta je bila edina oseba, prisotna tako ob prvem poskusu zastrupitve v San Franciscu kot ob njeni smrti na Havajih.
Stanfordov zgodovinar Richard White je po obsežnem raziskovanju primera sklenil, da je Jane najverjetneje ubila Bernerjeva, morda zaradi denarja, ki ji ga je človekoljubka namenila v oporoki. Jordan naj bi nato prikril zločin in tako postal nekakšen sostorilec po dejanju – bodisi zato, da bi univerzi prihranil škandal, bodisi da bi sum preusmeril s sebe.
Na razstavi tudi osumljenca
Razstava vključuje predmeta, povezana z obema osumljencema. Prvi je komplet mavčnih odlitkov rok, ki so jih sprva napačno označili kot Janine, pozneje pa ugotovili, da pripadajo Jordanu. Drugi je mozaični portret Berthe Berner, ki je bil dolga leta pozabljen na podstrešju hiše v bližini univerze.
Toda skrivnostna smrt in tragedije, ki jih je Jane preživela, so samo del njene zgodbe. »Bila je velikanska človekoljubka, vendar za to ni deležna pravega priznanja,« pravi Laura Jones. »Na Stanfordu danes vsi govorijo o ustanoviteljih. Naši študenti želijo nekaj ustanoviti ali zgraditi. Jane pa je pravzaprav naš prvotni zgled.«
Razstava Jane! bo v umetnostnem centru Cantor na Univerzi Stanford na ogled do maja 2028.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
