Tapiserija iz Bayeuxa obnorela Britance in kralja: vstopnice razprodane
Tapiserija iz Bayeuxa, skoraj 70 metrov dolg »strip«, ki je spremenil zgodovino, bo v Britanskem muzeju na ogled čez deset dni.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
In teden dni pred otvoritvijo je Kralj Karel III. pozdravil »zgodovinsko izposojo« tapiserije iz Bayeuxa Britanskemu muzeju in jo označil za »najboljši mogoči simbol« tesnih vezi med Združenim kraljestvom in Francijo.
Goste, med katerimi sta bila francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Andy Burnham, je nagovoril v francoščini in angleščini.
Kralj je poudaril, da je neposredni potomec ene osrednjih osebnosti, upodobljenih na tapiseriji – Viljema, vojvode Normandije. Njegova vojska je leta 1066 napadla Anglijo in v bitki pri Hastingsu premagala kralja Harolda.
Tapiserija po njegovih besedah »pripoveduje zgodbo o začetku tistega, kar rad razumem kot francosko stran zgodovine svoje družine na teh otokih«.
Ohranjena, nenavadna umetnina srednjega veka
Izjemna izposoja
In odkar je francoska vlada napovedala izjemno izposojo 950 let stare umetnine, ta ne izginja z naslovnic britanskih medijev. Direktor Britanskega muzeja Nicholas Cullinan je prejšnji teden dejal, da bi njeno potovanje lahko spodbudilo še pomembnejši premik: rešitev dolgotrajnega spora glede partenonskih skulptur.
Cullinan je v pogovoru za Financial Times dogovor o izposoji označil za »zelo prepričljiv primer mednarodnega sodelovanja« in »vzajemne izmenjave«. Po njegovih besedah bi lahko ponudil »kanček možnosti za napredek« pri podobnem dogovoru o grških skulpturah.
V Normandiji prenavljajo muzej
Francija je dovolila, da izjemno občutljivo, približno 67 metrov dolgo umetnino pošljejo v Anglijo, medtem ko v Normandiji prenavljajo muzej tapiserije iz Bayeuxa.
Velika Britanija bo v zameno Franciji posodila predmete iz vseh štirih delov države – Anglije, Škotske, Walesa in Severne Irske.
Tudi zahodno krilo Britanskega muzeja v Londonu čaka velika prenova. Cullinan je zato povedal, da bi lahko nekatere predmete iz zbirke, vključno s partenonskimi skulpturami, v tem času posodili drugim ustanovam. To bi bilo v skladu z zavezo muzeja, da poveča število izposoj doma in v tujini.
Vstopnice razprodane v enem dnevu
Britanski muzej se medtem pripravlja na prihod množice obiskovalcev. Prvi sveženj vstopnic je ponudil 1. julija, razprodale pa so se še isti dan in prinesle približno 3,3 milijona dolarjev prihodkov. Naslednji sveženj bo na voljo 21. oktobra.
Razstava bo na ogled od 11. septembra do 11. julija 2027.
Kaj slavna tapiserija prikazuje?
Pripoved se začne pred osvajanjem Anglije. Angleški plemič Harold Godwinson odpotuje v Normandijo in se sreča z vojvodo Viljemom. Po normanski različici dogodkov naj bi mu prisegel, da bo podpiral njegovo pravico do angleškega prestola.
Ko angleški kralj Edvard Spoznavalec (Edward the Confessor)umre brez neposrednega naslednika, je za kralja okronan Harold. Viljem to razume kot izdajo, zato zbere ladjevje, prečka Rokavski preliv in napade Anglijo. Vrhunec pripovedi je bitka pri Hastingsu 14. oktobra 1066. Harold je ubit, njegove čete pa poražene. Viljem je bil na božični dan istega leta okronan za angleškega kralja.
Ta zmaga je korenito spremenila angleško zgodovino. Normani so prevzeli oblast, prerazporedili zemljišča, gradili gradove ter močno vplivali na angleški jezik, kulturo in državno ureditev.
Kdo jo je izdelal?
Natančnega odgovora ne poznamo. Najbolj razširjena teorija pravi, da jo je naročil Odo, škof iz Bayeuxa in Viljemov polbrat. Odo ima na delu presenetljivo pomembno vlogo, ob njem pa so poimensko prikazani tudi nekateri njegovi ljudje.
Dolgo je krožila legenda, da je tapiserijo izdelala Viljemova žena, kraljica Matilda, skupaj s svojimi dvornimi damami. Večina sodobnih zgodovinarjev meni, da to ni verjetno.
Umetnina je bila najbrž izdelana v Angliji, verjetno v Kentu oziroma okolici Canterburyja, kjer so delovale izjemno spretne anglosaške vezilje. Angleško vezenje je bilo tedaj po vsej Evropi cenjeno kot posebno razkošna umetnost.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
