Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

V Galeriji Krka so včeraj odprli razstavo grafik Adriane Maraž, katere opus je trdno vpet v slovensko kulturo vse od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja, izbrani grafični listi njene tokratne tematske razstave pa predstavljajo njeno samosvojo ustvarjalno pot.

Kot je ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, je Maraževa najpomembnejša slovenska grafična umetnica, ki se ponaša z zavidljivim grafičnim opusom, njene grafike pa so večinoma izdelane v klasični tehniki globokega tiska in barvni jedkanici.

Vsaka zase so vrhunska umetnina in mojstrski izdelek, ki ga je na osnovi jasnih in natančnih zamisli izdelala sama, ugotavlja ter dodaja, da Maraževa z značilno likovno pripovedjo motivno in duhovno ohranja svojevrstno vez med tehničnim mojstrstvom in poetičnim izhodiščem.

Kot nadaljuje Pregl Kobetova, Maraževa združuje nasprotja. Premošča prostor med izpolnjeno minulo dobo in kritiko realnosti, njene grafike pa so prispodoba oziroma fantazma eksistence, mogoča le v umetniškem izdelku.

V njenih grafikah je minljivost časa priklicana v sedanjost, v občutja, ki jih gledalec zazna s pogledom, ki seže onkraj vidnega. S tem, ko je vzpostavila razmerje do časa, pa je Maraževa odprla možnost novim oblikam, meni umetnostna zgodovinarka.

Ustvarila je dvogovor časa, pogled na izbrane grafike starinskih zof, foteljev in stolov pa ponuja možnost dojemanja, da se – čeprav poseljene z vozli, palicami, travami in metulji – deloma navezujejo na ideal romantične umetnosti. Gre za nadrealistično zlitje klasičnega in romantičnega ideala, ki se odpoveduje realistični individualnosti in se izpolnjuje v harmoniji etičnih principov, je še zapisala Pregl Kobetova.

Preberite še ...

Tehnologija · Oglas

Mojster akcijske fotografije razkriva trike s pomočjo umetne inteligence enega najboljših telefonov na trgu

Adriana Maraža je se leta 1931 rodila v Ilirski Bistrici. Na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani se je vpisala leta 1949 in leta 1958 diplomirala. Njene grafike hranijo v pomembnih zbirkah, bila je članica Grupe 69, za njo pa je trideset samostojnih in niz skupinskih razstav.

Poleg različnih mednarodnih nagrad je leta 1977 dobila Jakopičevo nagrado, leta 1983 pa nagrado Prešernovega sklada. Živi in ustvarja v Breznici na Gorenjskem in v Ljubljani.

Razstava je odprta do 9. decembra. Avtorica se njenega odprtja ni mogla udeležiti, popestril ga je kvintet Quintologia.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista