Arhiv Lokalno.si

Ponekod v Sloveniji na večer pred praznikom rojstva sv. Janeza Krstnika (24. junija) prižigajo kresove, v Beli krajini, najbolj prav v Adlešičih, pa se je ohranila navada petja kresnic na kresni večer. V Adlešičih se ta tradicija ohranja neprekinjeno že stoletja, preloške kresnice pa so običaj ponovno obudile pred nekaj leti. Preločanke, ki so mlajše kresnice, so tokrat obredle vas še pred nočjo, Adlešiške kresnice pa so se odpravile pet "ivanjske" pesmi po deveti uri in vztrajale do zgodnjih jutranjih ur. Ker vse fare ne morejo obresti (sedaj poje le ena skupina), vsako leto obiščejo nekaj vasi.

Letos so razveselile gospodinje v Adlešičih, Gorenjcih in Rimu. Ivan Šašelj, ki je v svojih Bisernicah 1906 natančno popisal navade Adlešičanov, je zapisal več verzij ivanjske pesmi - z manjšimi razlikami med

Preberite še ...

Slovenija

(EKSKLUZIVNO) Luka Založnik, pričevalec iz afere Dars: Rok Snežič mi je narekoval, Feštajn pa je snemal

posameznimi vasmi. Kresnice (pevke na kresni večer) se ustavijo pred hišo, pred katero je pripravljeno "kolo" (krog iz ivanjih rož in orlove praproti), saj je to znak, da jih gospodinja pričakuje. Stopijo v krog in zapojejo "Bog daj, bog daj dober večer ..." V pesmi opevajo lepo in pridno gospodinjo in jo spomnijo, da imajo veliko hoda in malo zaslužka ... Ko jih gospodinja obdari z jajci in denarjem, se ji s petjem zahvalijo "... za ta lipi dar...". Gospodinja kresnicam ponudi še pijačo in jedi. Kresnice pojejo pesem "s pretekanjem".  Kresnice spremlja "piskač" (Šašelj mu je rekel piskar), ki ves čas piska na piščal - kresna pesem se namreč ne sme prekiniti - če bi se kresnice zmotile, bi se ta prekinila, piskač pa skrbi, da "glasba" teče neprekinjeno.

Tako kot nekoč, tudi mi verjamemo, da nam bodo kresnice prinesle srečo in veselje k hiši, polja pa nam bodo bogato obrodila.

KP Kolpa

Galerija

Arhiv Lokalno.si