Arhiv NTRC

Natečaj za najboljši dizajn je bil Martini Marolt pisan na kožo, zato ni niti veliko presenečenje, da je komisija za najboljše izbrala ravno njene ideje. Z mamo namreč oblikujeta tako modna oblačila kot uniforme. »Moj pogled združuje uniformiranost s svežim, bolj modnim pristopom. Želela sem si, da se tudi Slovenija pokaže kot inovativna na tem področju,« je pojasnila Martina, ki je elemente tokratnega slovenskega paviljona, kot so voda, narava, gozd in les, na uniforme prenesla s pomočjo barvne palete in nekaj podrobnosti. Med njimi je zagotovo sistem zapenjanja, ki se ga je domislila med opazovanjem fotografij suhe robe. Posebno mesto imajo šestkotniki, s katerimi prepleta tradicijo slovenskega čebelarstva in arabski svet, na katerega je mislila še z dolžino krila pod koleni in zakritimi rameni. Vse osnovne modele je razvila v Mozirju, medtem ko so zaradi logističnega zalogaja, ki bi ga predstavljal prevoz z zabojniki v to največje mesto v Združenih arabskih emiratih, uniforme sešili kar v Dubaju, kamor si Martina zelo želi odleteti in si v živo ogledati, kako uniforme pristajajo hostesam in preostalim predstavnikom v paviljonu.

Znane po uniformah

Modni oblikovalki Martina in Urška se s svojo ekipo ukvarjata z oblikovanjem in s šivanjem butičnih uniform za hotele, gostilne, zdravstvene centre, mažoretke, godbe, pevske zbore in še koga drugega. »Gre za uniforme, s katerimi kolektivi pokažejo svojo identiteto in drugačnost. Ne gre namreč za delovne obleke v klasičnem smislu, temveč želiva biti ob tem, da slediva željam naročnika, tudi inovativni,« pove Martina, ki si zato z mamo naprej ogleda prostor, kjer osebje nosi uniforme, in na podlagi tega dobi ideje, kakšne barve in materiali bi ustrezali ambientu. »Najbolj pomembno je, da so uniforme uporabne. Šele nato pride na vrsto zunanji videz. Posamezen kose zato vedno prilagodiva željam stranke, da se v njih dobro počuti. Ne gre namreč za tisto strogo uniformiranost.« To je tudi ena zadnjih vedno bolj uveljavljenih svetovnih smernic na področju oblikovanja uniform. »Izgledati morajo kot kolekcija, ni pa več treba, da so povsem enakega videza. Oblačila so lahko različna, a morajo imeti neko vezno nit, zaradi katere se prepozna, da gre za celoto.« Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku