##IMAGE-2197071##

V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo predlani ustanovljenega Društva likovnih umetnikov Dolenjske. Z deli po lastnem izboru se bo prvič skupaj predstavilo 12 dolenjskih likovnic in likovnikov, je povedal kustos kostanjeviške Galerije Božidar Jakac Goran Milovanović.

Po njegovih besedah gre za najmlajšo sekcijo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, ki so jo predlani ustanovili v prostorih Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Ustanovni člani društva so bili Jožica Medle, ki so jo izbrali za predsednico, Jože Marinč, Jože Kumer, Janko Orač, Nataša Mirtič in Uroš Weinberger, letos pa so se jim pridružili Hamo Čavrk, Mojca Lampe Kajtna, Simon Kajtna, Jože Slak, Gorazd Šimenko in Roman Makše.

Kot je zapisal Milovanović, ima likovna dejavnost na Dolenjskem pestro in bogato tradicijo, kar med drugim potrjuje tudi dejstvo, da je bil prvi predsednik društva po 2. svetovni vojni novomeški rojak, slikar in grafik Božidar Jakac.

Milovanović verjame, da se bo društvo, ki ga trenutno zastopa ducat članic in članov, glede na število umetnic in umetnikov dolenjskega območja kmalu vsaj podvojilo, pri prvem revijalnem pregledu in predstavitvi društva pa ne bo šlo za neko rdečo nit, temveč za povsem avtorski pristop, ki mu je veliki večini skupno zgolj to, da gre za svežo produkcijo.

Hamo Čavrk, profesor grafike na Akademiji za uporabno umetnost na Reki, tudi član Hrvaškega društva likovnih umetnikov in delno Novomeščan, se bo na razstavi predstavil z grafikama iz njegovega cikla Carta Incognita, z zasivljenimi površinami v dokaj majhnih formatih, tako Milovanović, pa Šentjernejčanka Mojca Lampe Kajtna.

Njem mož Simon Kajtna običajno povzema podobe iz narave in jih v likovnem procesu stopnjuje v abstrakcijo, širša javnost ga po Milovanoviću predvsem pozna kot umetnika, ki je trdno vpet v sredozemski prostor. Kot izraziti kolorist se bo predstavil z delom iz leta 2006 "The Right Way" (Prava pot).

Izbor Novomeščana in Topličana Jožeta Kumra potrjuje, da kot slikar ostaja zvest načinu slikanja, ki ga je znotraj nemškega ekspresionizma razvilo gibanje Modri jezdec ter kasneje nekateri kubisti. Dinamiko abstrahiranih oblik Kumer v njemu lastnem likovnem jeziku gradi zgolj z oblikovno funkcijo barve, ki je običajno v oblih ploskvah nanesena na platno, s čimer prikliče kromatski učinek, posebno študiozno pa rešuje medsebojno vibriranje in razmerja različnih barv, meni Milovanović.

Preberite še ...

Prehrana · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

Edini kipar med avtorji ljubljanske razstave bo Roman Makše, profesor kiparstva na oddelku likovne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki je s svojim značilnim, minimalističnim likovnim jezikom močno zasidran v prostoru slovenske likovne produkcije, dalje ugotavlja Milanović.

S prostorsko postavitvijo Velika skica se bo predstavil v Kostanjevici na Krki delujoči Jože Marinč, znan po abstraktnih, gestualno izvedenih slikah, ki jih nadgrajuje s premišljeno nadzorovanim konstruiranjem barvnih odtenkov. Za razstavo v Ljubljani je prispeval niz, ki ima lastnosti likovne instalacije, šentjernejska slikarka Jožica Medle pa je po Milovanovićevih podatkih za razstavo pripravila dela v tehniki kolaža.

Topličanka oziroma Novomeščanka Nataš Mirtič, po Milovanoviću znana predvsem kot tehnično izjemno dovršena in umetniško čuteča ustvarjalka v grafiki, je za razstavo prispevala risbe, ki so nastale z reciklažo grafičnih plošč, novomeški slikar in grafik Janko Orač pa bo razstavil Poletno krajino in sliko iz njegovega zadnjega niza Plastenja.

Z delom Slepi organ bo ljubljansko občinstvo spoznalo Jožeta Slaka, Gorazd Šimenko bo predstavil cikel slik, ki imajo trdno oporo v njegovem grafičnem delovanju, V Novem mestu in v Ljubljani delujoči Uroš Weinberger pa bo razstavil delo Dolgo vroče poletje, je ob razstavi, ki bo na ogled do 17. avgusta, še zapisal Milovanović.