cuvar.si

##IMAGE-3360659##

V zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jo izdaja Založbe ZRC, je te dni izšla tudi druga knjiga zbranih del Mirana Jarca, ki zajema literatovo neobjavljeno pesemsko zapuščino. Obsega okoli 250 pesmi. Sestavljajo jo dve rokopisni zbirki, Dolomiti in Zlato polje, številne Jarčeve mladostne pesmi, ki jih je pošiljal prijatelju Božidarju Jakcu, ter pesmi, ki niso bile namenjene objavi.

Te ljubezenske pesmi so ohranjene večinoma v 877 pismih ženi Zinki, ki so večkrat dolge in obsežne osebne pesniške izpovedi. Pomemben vir s še neznanimi Jarčevimi pesmimi so tudi pesnikova pisma sorodnikom in prijateljem. Ohranjene pa so tudi Jarčeve pesmi iz različnih spominskih albumov ženi in sorodnikom, predvsem priložnostne narave. Urednik Drago Bajt je ob tem poudaril, da so s tem sklenili Jarčev pesniški opus.

Miran Jarc se je leta 1900 rodil v uradniški družini v Črnomlju. Imel je tri brate in sestro. Družina se je preselila v Novo mesto, kjer se je Miran kot gimnazijec vključil v tedaj razgibano umetniško sceno, ki je svoj vrhunec doživela jeseni leta 1920 z znamenito Prvo pokrajinsko umetniško razstavo in obdobjem, ki ga danes poznamo pod imenom Novomeško pomlad.

Jarc je pisal pesmi, prozo - po romanu Novo mesto (1932) je bil posnet film Veter v mreži (1989) - drame, kritike in eseje. Veliko je tudi prevajal iz angleškega, ruskega, srbohrvaškega, zlasti pa iz francoskega jezika.

Od mladostnega ekspresionizma se je v zrelejših letih preko simbolizma premaknil v polje socialnega realizma. Junija 1942 so ga aretirali italijanski okupatorji, a so ga med transportom v koncentracijsko taborišče Gonars osvobodili partizani. Z njimi je prišel v Kočevski Rog, kjer je pod imenom Janez Suhi pisal literarna in propagandna besedila. Imenovan je bil tudi za člana izvršnega odbora OF. Jeseni istega leta je med roško ofenzivo padel v vasi Pugled pri Starem Logu.