Zavod Symbiosis

To je nutrija, ki je bila v preteklosti iz izvorne Južne Amerike naseljena zaradi vzgoje na krznarskih farmah, od tam pa je pobegnila ali bila namerno izpuščena v naravo in uspešno kolonizirala večja območja po vsem svetu. V Sloveniji je z izjemo nekaj območij njena razširjenost slabo raziskana. V večjem številu se pojavlja v porečju reke Ljubljanice in na Obali, v zadnjem času njen porast beležimo v spodnjem toku reke Save. Od bobra jo ločimo po svetlem predelu okoli smrčka, okroglem repu in manjši telesni velikosti.

Prehranjuje se pretežno z rastlinsko hrano – vodno vegetacijo in travami, posega pa tudi po ribah, rakih, vodnih mehkužcih in ostankih hrane. Nutrije so zelo socialne in skupinske živali. Parijo se lahko vse leto, v naših krajih obdobje gonitve omejujejo le hladnejši zimski meseci. Samica po štirimesečni brejosti skoti pet ali šest mladičev. Pred neugodnimi razmerami in plenilci se nutrije skrijejo v brloge, ki jih izkopljejo v breg.

Kolonizacija novih območij poteka hitro, poselitvi območja pa običajno sledi populacijska eksplozija. Nutrije povzročajo upad pestrosti in strukture mokrišč, izginjanje ogroženih vrst, gospodarsko škodo na poljščinah, gospodarsko škodo na hidrotehničnih strukturah zaradi spodkopavanja ter prenos precejšnjega števila za živino in človeka potencialno nevarnih bakterij in parazitov.

Nutrija je invazivna tujerodna vrsta, ki je na seznamu evropske Uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja, po kateri smo države članice dolžne zagotavljati odstranitev ali preprečitev širjenja vrst.

Nutrijo lahko zaradi podobnega videza, življenjskega prostora in navad kaj hitro zamenjamo z bobrom, ki je v zadnjem času poselil primerne predele Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Nutrija v primerjavi z bobrom ni tako plaha, bolj je vezana na urbane predele in dejavna tudi podnevi, zato jo je lažje opaziti in fotografirati. Sporočite nam, kje ste jo že videli.

Barbara Kink, Zavod RS za varstvo narave